»Bistveno je, da od nas prši slina«

Gledališki in glasbeni ustvarjalci so v času ukrepov poiskali druge kanale za posredovanje svojega dela, a upajo, da se bodo pred živo občinstvo vrnili takoj, ko bo to mogoče

V kulturi, ki je v času pandemije covida-19 utrpela veliko škodo, sta tudi področji gledališča in glasbe, ki "dihata" z občinstvom. STA je ustvarjalce in poznavalce teh področij povprašala, kako so preživeli to obdobje, kdo bo po njihovem mnenju iz krize izšel kot zmagovalec in kakšna bo prihodnost.

Jure Novak: "Zmagovalcev res ni in jih ne more biti"

Po besedah gledališkega ustvarjalca in podpredsednika Društva gledaliških režiserjev Jureta Novaka, ki se ukvarja tudi s področjem kulturnih politik, na področju kulture "zmagovalcev res ni in jih ne more biti". Kot pojasnjuje, so razmere neugodne celo za vsebine, ki so lažje posredovane prek spleta ali drugih medijev, denimo film, ki je povsem zaustavljen in ima zaprte kinodvorane, obenem pa tudi spletne in intermedijske umetnosti v vsaj določeni meri temeljijo na živih dogodkih.

"Ta prastara umetniška zvrst izvira iz skupnostnih, skupinskih ritualov, v katerih so se skozi tisočletja oblikovale različne vloge, specializacije, na eno stran so se postavili gledalci, na drugo ustvarjalci in igralci, a za formulo, za ritual, sta potrebni obe strani."

Jure Novak, 
gledališki ustvarjalec in podpredsednik Društva gledaliških režiserjev

Tudi odjemalci kulture - gledalci, poslušalci, celo bralci - kulturno udejstvovanje radi in pogosto povezujejo z druženjem, z javnim življenjem. Muzeji in galerije so najbolj obiskani ob vodenih, skupnih ogledih. Največ pesniških zbirk se proda na bralnih večerih. Glasbeniki v prvi vrsti živijo od koncertnih nastopov, je naštel.

Ob tem je poudaril, da so dane razmere še posebej problematične za gledališče: "Ta prastara umetniška zvrst izvira iz skupnostnih, skupinskih ritualov, v katerih so se skozi tisočletja oblikovale različne vloge, specializacije, na eno stran so se postavili gledalci, na drugo ustvarjalci in igralci, a za formulo, za ritual, sta potrebni obe strani."

Posamezna gledališča in ustvarjalci so se znašli in poiskali druge kanale za posredovanje svojega dela, prav tako so se znašli nekateri gledalci in poiskali vsebine, ki jih zanimajo, drugje. "A ena od bistvenih gledališča je prav neposrednost. To, da smrdimo, če želite, in da od nas prši slina," je bil nazoren Novak, ki upa, da se bodo ustvarjalci takoj, ko bo to mogoče, vrnili v dobri formi in s polno paro.

Tinkara Kovač: "Manko, ki nam ga prinaša 'nevidna vojna' moramo transformirati v priložnost"

Po besedah predsednice Sindikata glasbenikov Slovenije Tinkare Kovač se glasbenike in ustvarjalce nasploh prepogosto opredeljuje kot še eno od oblik družbene porabe oziroma stroška. Posledica takšnega dojemanja je njihov deprivilegiran položaj, ki si ga nikakor ne zaslužijo. "Verjamem, da država vse to lahko razume in prepoznava," meni glasbenica in pri tem navaja peti protikoronski paket, v katerem je glasbeni sektor obravnavan kot enakovredna veja gospodarstva.

"Letos je težko, prihodnje leto bo še težje. Čas je, da manko, ki nam ga prinaša ta 'nevidna vojna', transformiramo v priložnost. Ustvarjalci ustvarjamo, imamo inovativen um - uporabimo ga sedaj, da najdemo načine, kako bomo lahko pripeljali svojo glasbo do ljudi v tem novem svetu in lahko od tega dostojno živeli." 

Tinkara Kovač, 
predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije

Ob tem je zapisala, da so tako pri predsedniku republike in vlade, Nacionalnem inštitutu za javno zdravje kot na ministrstvu za gospodarstvo naleteli na vzpodbudne besede, vendar pa bo, kot poudarja, "treba kar takoj krepko zavihati rokave in vzpostaviti sceno, da bo ob koncu pandemije še kaj ostalo od nje".

Letos je težko, prihodnje leto bo še težje, razmišlja Tinkara Kovač. "Čas je, da manko, ki nam ga prinaša ta 'nevidna vojna', transformiramo v priložnost," je povedala. "Ustvarjalci ustvarjamo, imamo inovativen um - uporabimo ga sedaj, da najdemo načine, kako bomo lahko pripeljali svojo glasbo do ljudi v tem novem svetu in lahko od tega dostojno živeli," je pozvala glasbene kolege, ki so, kot dodaja, znani tudi po svoji dobrodelnosti.

Janez Dovč: Glasbeniki iščejo možnost virtualnih odrov, a v Sloveniji ni računice"

Po besedah direktorja glasbene založbe Celinka in glasbenika Janeza Dovča je stanje na glasbenem področju v Sloveniji v času pandemije tako kot večinoma po svetu porazno. "Koncertov in dogodkov, od katerih glasbeniki in z glasbo povezani poklici v veliki meri preživljamo svoje družine, ni tako rekoč od marca. Posnete glasbe se v teh časih sicer posluša več, vendar so to zgolj prihodki v malho velikih mednarodnih korporacij," je pojasnil.

Glasbeniki iščejo možnost virtualnih odrov, "vendar na tako specifičnem kulturnem prostoru, kot je Slovenija, ni računice, v praksi gre zgolj za ohranjanje stika s poslušalci in vero v to, da se bo tudi to krizo rešilo z več in ne z manj kulture." 

Janez Dovč, 
direktor glasbene založbe Celinka in glasbenik

Glasbeniki iščejo možnost virtualnih odrov, "vendar na tako specifičnem kulturnem prostoru, kot je Slovenija, ni računice, v praksi gre zgolj za ohranjanje stika s poslušalci in vero v to, da se bo tudi to krizo rešilo z več in ne z manj kulture," je poudaril.

Družba po Dovčevem mnenju "nujno potrebuje protipol več ali manj primitivnemu diskurzu, ki se ga vodi v politiki, medijih". Kot pravi, bi bilo nujno načrtno in strateško dolgoročno reševanje situacije na državni ravni. "Treba bi bilo vlagati v kvalitetno domačo produkcijo vseh žanrov in raznolikost medijsko podpirati, saj tudi popularna glasba ne more preživeti na trgu," je poudaril in opozoril še na velik razkorak med zaposlenimi in samozaposlenimi glasbeniki.