Umrl je legendarni skladatelj in dirigent Mojmir Sepe

Bil med začetniki slovenske zabavne glasbe ter ves čas njen aktivni ustvarjalec in poustvarjalec

Včeraj zvečer je v 91. letu umrl legendarni skladatelj zabavne glasbe in dirigent Mojmir Sepe, ki je bil med začetniki slovenske zabavne glasbe ter ves čas njen aktivni ustvarjalec in poustvarjalec. Bil je tudi oče slovenske popevke in šansona. V slovensko glasbeno zgodovino se je zapisal z zimzelenimi melodijami, kot so Poletna noč, Zemlja pleše, Brez besed, Med iskrenimi ljudmi, Pridi, dala ti bom cvet, Ljubi, ljubi, ljubi in Pismo za Mary Brown.

Mojmir Sepe - Mojzes se je glasbi zapisal že v otroštvu. Pri šestih letih je izbral klavir, zatem se je navdušil nad trobento. Oboje je nato študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani in že kot študent postal član Plesnega orkestra Radia Ljubljana, predhodnika današnjega radijskega Big banda.

Ustanovil je tudi lastni Ansambel Mojmirja Sepeta, s katerim je nastopil na številnih jazzovskih festivalih ter z njim posnel eno prvih jazzovskih plošč v takratni Jugoslaviji. Poleg tega je bil urednik za zabavno glasbo na Radiu Ljubljana in tudi sicer aktiven kot skladatelj.

-rU3vA2w8GU

Pri skladanju se je že od začetka nagibal k melodijam jazza in swinga. Pisal je šansone, popevke, gledališke songe in narodnozabavno glasbo. Tudi po upokojitvi leta 1991 je ostal zapisan glasbi: ustvarjal in snemal je za radio, film, televizijo in gledališče ter sodeloval z mladimi glasbeniki.

Sepe je sodil v krog glasbenikov, skladateljev, pevcev in tekstopiscev, ki so bili začetniki slovenske zabavne glasbe po drugi svetovni vojni. Med njimi so bili pevci Marjana Deržaj, Stane Mancini, Elda Viler in Lado Leskovar, skladatelji Jože Privšek, Bojan Adamič in Jure Robežnik ter tekstopisca Dušan Velkaverh in Elza Budau.

zOIGLRW1yyA

Na tej poti je tesno sodeloval s svojo življenjsko sopotnico Majdo Sepe, eno največjih slovenskih šansonjerk, ki je preminila leta 2006, in s pesnikom Franetom Milčinskim Ježkom, čeprav je uglasbil tudi tekste drugih vidnih slovenskih pesnikov, kot so Gregor Strniša, Branko Šomen, Miroslav Košuta in Ivan Minatti.

Sepe je sodil v krog glasbenikov, skladateljev, pevcev in tekstopiscev, ki so bili začetniki slovenske zabavne glasbe po drugi svetovni vojni. Med njimi so bili pevci Marjana Deržaj, Stane Mancini, Elda Viler in Lado Leskovar, skladatelji Jože Privšek, Bojan Adamič in Jure Robežnik ter tekstopisca Dušan Velkaverh in Elza Budau.

V zakladnico slovenskih zimzelenih melodij je prispeval skladbe, kot so Poletna noč, Zemlja pleše, Brez besed, Med iskrenimi ljudmi, Malokdaj se srečava, S teboj, Pridi, dala ti bom cvet, Uspavanka za mrtve vagabunde, Ribič, ribič me je ujel, Ljubi, ljubi, ljubi in Pismo za Mary Brown. 

MXAUaJ6Pcd8

Številne njegove pesmi so bile nagrajene na festivalih, med drugim v Opatiji in na Slovenski popevki na Bledu, kjer je redno sodeloval kot dirigent in avtor.

Dvakrat je tudi zastopal Jugoslavijo na tekmovanju za pesem Evrovizije: leta 1966 v Luksemburgu s popevko Brez besed v izvedbi Berte Ambrož in leta 1970 v Amsterdamu s pesmijo Pridi, dala ti bom cvet, ki jo je odpela Eva Sršen.

r55l47uwbAU

Za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad, med drugim nagrado Franeta Milčinskega Ježka za opus šansonov, nagrado mesta Ljubljana za življenjsko delo in Kozinovo nagrado DSS za zaokrožen opus. 

Ob njegovi 90. letnici sta se letos poklonila Festival Ljubljana s koncertom na Kongresnem trgu in ZKP RTV Slovenija z instrumentalno različico njegove popevke Brez besed v izvedbi Zabavnega orkestra Radia Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška.