»Vse normalne države so naredile targetirane ukrepe za področje kulture«

Kultura in korona kriza v letu 2020

Korona kriza je močno ohromila kulturo in njene ustvarjalce. Ob prvem valu epidemije, ki jo je vlada razglasila marca, so bile kulturne institucije med prvimi, ki so morale zapreti vrata, s tem pa se je začasno ustavila tudi njihova ponudba. Z drugim, jesenskim valom epidemije, so se kulturni dogodki v še večji meri kot spomladi preselili na splet.

Javni zavodi so se soočili z odrejanjem dela na domu in odrejanjem delavcev na začasno čakanje na delo ter z zmanjšanjem prihodkov od prodanih vstopnic oz. drugih prihodkov iz nejavnih virov financiranja. V društvu Asociacija so vlado in ministrstvo opozorili, da bodo z zaprtjem kulturnih ustanov še posebej na udaru samozaposleni in nevladne organizacije v kulturi, ker so večinoma samozaposleni in izpada dohodka ne bodo mogli kriti iz drugega naslova.

Začeli so se vrstiti pozivi, da se javnim zavodom zagotovi pravica do vsaj delnega nadomestila poslovne škode, samozaposlenim v kulturi in nevladnemu sektorju pa ustrezno pomoč zaradi odpovedanih dogodkov, kot je opustitev plačila obveznih prispevkov za socialno varstvo. Namen pozivov je bil, da se kulturnike uvrsti med interventne ukrepe za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa.

Ob marčevskem zaprtju javnega življenja je sicer Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani začela ponujati gradivo na daljavo, povečali sta se izposoja in prodaja e-knjig. Da bi ohranili stik z občinstvom, so muzeji in galerije povečali aktivnosti na spletu, enako glasbeniki, gledališčniki in filmarji.

Začeli so se vrstiti pozivi, da se javnim zavodom zagotovi pravica do vsaj delnega nadomestila poslovne škode, samozaposlenim v kulturi in nevladnemu sektorju pa ustrezno pomoč zaradi odpovedanih dogodkov, kot je opustitev plačila obveznih prispevkov za socialno varstvo. Namen pozivov je bil, da se kulturnike uvrsti med interventne ukrepe za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa.

Po prvem maju so se začeli odpirati muzeji, galerije in knjižnice, vendar v omejenem obsegu in ob ukrepih, ki jih je predvidel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kot so nošenje mask, razkuževanje rok in gradiva ter omejitev števila obiskovalcev glede na kvadraturo prostora.

Na ponovni zagon so se s tem, ko so oblikovali svoje predloge ukrepov, po katerih bi sprejemali obiskovalce, začeli pripravljati tudi v gledališčih in kinodvoranah ter organizatorji javnih prireditev, vendar njihova dejavnost ni več zaživela na način, kot je bil v navadi pred marcem. Organizatorji kulturnih dogodkov so se namreč morali soočati tudi z večkratnim spreminjanjem dovoljenega števila obiskovalcev in razdalje med njimi, ki so jih narekovali na NIJZ.

Korona kriza je tako odnesla množične poletne glasbene festivale, ki so bili značilni za tolminsko Sotočje. Po drugi strani je Festival Ljubljana z nekaj zamenjavami in odpovedmi uspešno izpeljal svoj poletni festival, prav tako mariborski Lent, čeprav le z manjšimi prizorišči in prestavljen z začetka na konec poletja. Literarna festivala Vilenica ter Dnevi poezije in vina na Ptuju pa sta, potekala v drugačni obliki, mešanici virtualne in fizične izvedbe.

Po tem, ko je kazalo, da bo nova sezona z določenimi prilagoditvami lahko potekala, je jesenska vnovična razglasitev epidemije zahtevala ponovno postopno zaprtje ustanov, izjema so bile knjižnične storitve. Za več mesecev je zastala tudi domača filmska produkcija, ki jo je dodatno prizadela še ustavitev črpanja sredstev, namenjenih Slovenskemu filmskemu centru, iz državnega proračuna. Če je bil Festival slovenskega filma še deloma v fizični obliki, sta bila Liffe in Animateka virtualna. 

Po popolnem zaprtju kulturnih ustanov v začetku marca so se začeli vrstiti pozivi različnih združenj, da bi država priskočila na pomoč njihovim dejavnostim. Oblikoval se je tudi aktiv delavk in delavcev v kulturi, ki je pred ministrstvom začel izvajati t.i. akcije za kulturo. Po njihovem mnenju naj bi ekipa ministrstva, katere posle je Simoniti prevzel po odstopu Zorana Pozniča, "povzročala nepopravljivo škodo umetnosti in kulturi".

Prvo akcijo so izvedli konec maja. V njej so pročelje ministrstva polepili z apeli in politiki med drugim očitali, da je sprejela le najnujnejše in kratkoročne socialne ukrepe ter prezrla najšibkejši in najvitalnejši del kulture, ki jo ustvarjajo predvsem pogodbeni in prekarni delavci ter samozaposleni. Sledilo je še nekaj akcij, v katerih so ministrstvu očitali tudi nekomunikacijo z deležniki v kulturi ter večkrat zahtevali odstop Simonitija in tudi državne sekretarke Ignacije Fridl Jarc.

Različna združenja so na ministrstvo naslavljala pobude za izboljšanje položaja v kulturi, kot so ustanovitev kriznega sklada po vzoru več evropskih držav, ukrepi za podporo kulturni produkciji v smislu dodatnih spodbud za organizacijo dogodkov in umetniških predstavitev po koncu pandemije ali vavčerji. Predlagali so tudi dodatno pomoč za samozaposlene iz javnih sredstev ter posebno podporo tistim sektorjem in poklicem v kulturi, ki so imeli med pandemijo največji izpad dohodkov.

Kot je za STA povedal Jure Novak, ki pri Asociaciji nudi pomoč in nasvete samozaposlenim in nevladnikom glede protikoronske zakonodaje, je pri tem treba reči bobu bob: "Specifično za samozaposlene v kulturi ni bil sprejet noben ukrep. Vse ukrepe, ki smo jih deležni, smo deležni zato, ker smo enaka oblika organizacije kot samostojni podjetniki."

Različna združenja so na ministrstvo naslavljala pobude za izboljšanje položaja v kulturi, kot so ustanovitev kriznega sklada po vzoru več evropskih držav, ukrepi za podporo kulturni produkciji v smislu dodatnih spodbud za organizacijo dogodkov in umetniških predstavitev po koncu pandemije ali vavčerji. Predlagali so tudi dodatno pomoč za samozaposlene iz javnih sredstev ter posebno podporo tistim sektorjem in poklicem v kulturi, ki so imeli med pandemijo največji izpad dohodkov.

To je bilo po njegovih besedah sprejeto z drugim protikoronskim paketom in podobno za drugi val epidemije s petim protikoronskim paketom - ne specifično za samozaposlene v kulturi, ampak za vse samostojne podjetnike. Pomoč je bila vezana na upad prihodkov glede na lansko leto, pri čemer "spet izpadejo vsi tisti najbolj prekarni, se pravi tisti, ki so že lani zaslužili malo, ali pa tisti, ki sploh nimajo statusa, ampak delajo preko avtorskih, podjemnih pogodb, ti sploh niso dobili nobene pomoči", je povedal Novak.

"Vse normalne države so naredile targetirane ukrepe za področje kulture, ker je kultura po vseh ekonometrikah med najbolj prizadetimi panogami zaradi epidemije, ker v veliki meri temelji na živih dogodkih. Ministrstvo ni naredilo enega samega, ki bi posebej naslavljal kulturo, ne glede nevladnih organizacij ne glede samozaposlenih. Mi spadamo sem na isti način kot frizerji ali avtomehaniki," je še povedal Novak.

Javni zavodi v kulturi, ki jih financira ministrstvo, so medtem kljub krizi, ki jim je zaradi zaprtja in neizvedenih programov v živo zmanjšala tržne prihodke, prejemali izplačila iz proračuna. Nekateri so se v tem času soočili tudi s kadrovskimi menjavami. 

Novo vodstvo so dobili v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Narodnem muzeju Slovenije in Slovenskem etnografskem muzeju Februarja novo vodstvo dobiva tudi Muzej novejše zgodovine Slovenije.