Strokovni svet ugotavlja, da je razstava v Rimu izjemnega pomena

Onemogočanje prijavljenega prenosa bi pomenilo celo ogrožanje javnega programa Moderne galerije v drugi polovici letošnjega leta, kar bi bil vsekakor presedan

Spoštovani minister za kulturo Republike Slovenije dr. Vasko Simoniti, 
Spoštovana javnost,

sledeč medijskim in drugim odzivom, ki jih je sprožil članek Jureta Trampuša »V posmeh obletnici slovenske države« v Mladini (22. januar 2021), in v skladu s statutom Moderne galerije ter 40. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (zlasti 1. alineja, ki nalaga spremljanje delovanja javnega zavoda in politike njenega ustanovitelja), torej z zakonsko določenimi nalogami strokovnih svetov javnih zavodov v kulturi, strokovni svet Moderne galerije izraža obžalovanje in zaskrbljenost glede nastale situacije, ki že ogroža izjemno močno mednarodno identiteto Moderne galerije in s tem tudi ugled kulturne politike Republike Slovenije, tako regionalno (JV Evropa) kot svetovno, nadalje tudi uresničevanje javnega interesa v mednarodnih krogih vizualne umetnosti in posledično seveda že pripravljene ali tudi že dlje časa nastajajoče bodoče javne programe Moderne galerije, pri katerih je poleg že vloženega, tudi večletnega dela in strokovne avtonomije določenih predstavnikov njenega kolektiva nedvomno treba upoštevati posledice, ki jih je doslej in ki jih v prihodnosti še bo prinesla epidemiološka situacija, ki je prizadela prav vse države tega sveta. Prepričani smo, da je letošnji program Moderne galerije, tako strokovno kot organizacijsko, načrtovan prav s tem v mislih.

Strokovni svet na podlagi prejetih dokumentov, predvsem na temelju primerjalne analize odločb Ministrstva za kulturo RS, ki jih je Moderna galerija prejela za leti 2020 in 2021, kolikor se namreč tičeta istih razstav, ki so bile s strani obeh svetov potrjene za leto 2020, a zaradi epidemije prestavljene, ugotavlja naslednje:

Politika ustanovitelja se je sledeč mnenju strokovne komisije ministrstva popolnoma spremenila, pravzaprav je diametralno nasprotna, četudi se sestava strokovne komisije za področje vizualne umetnosti ni v celoti spremenila. Tako je v odločbi za leto 2020 komisija povsem jasno podpirala sedaj konceptualno zanjo najbolj problematični razstavi: »Kot zelo pozitivno ocenjuje komisija vpetost Moderne galerije v mednarodne mreže in sodelovanja ter prepoznava pomen teh povezav kot nujen za delovanje sodobnega muzeja. Mednarodna razstavna dejavnost (gostovanja razstav MG v tujini — Južna ozvezdja v J. Koreji, dela iz zbirk MG v Narodni galeriji v Pragi) in vabila kustosom iz Moderne galerije (Razstava Heroji pred in po razpadu družbe v MAXXI — Rim) so dokaz o pomenu vsebin, ki jih institucija generira.« In nadalje: komisija »[r]avno tako izpostavlja razstavno-raziskovalni projekt Politični performans 90ih na območju bivše Jugoslavije, ki ga je mogoče razumeti kot pomembno nadgradnjo projekta Body and the East. Projekt bo povezal večje število strokovnih sodelavcev iz področja bivše Jugoslavije, hkrati pa zraven na performans 90ih vezane problematike premislil tudi načine razstavne prezentacije performativnih projektov.«

Moderna galerija je že ničkolikokrat, tako z dekadnimi pregledi in trienali, (vsaj) slovenski javnosti predstavila (in predstavlja) delo sodobnih slovenskih umetnikov in umetnic, pač znotraj njene specifične vizije, s katero je sploh lahko prodrla v svet in tako uresničevala poslanstvo sodobnega državnega muzeja. Odzivi tujih medijev to jasno potrjujejo.

Glede razstave v italijanskem nacionalnem muzeju za moderno in sodobno umetnost MAXXI v Rimu strokovni svet ugotavlja, da je razstava v Rimu izjemnega pomena, predvsem z vidika tudi regionalno kontekstualne predstavitve slovenskih umetnikov v tako ugledni instituciji kot z vidika njenega prenosa v Moderno galerijo za letošnjo jesen, saj prenos vsekakor pomeni diplomatsko in strokovno poglabljanje odnosa z MAXXI-jem. Onemogočanje prijavljenega prenosa bi pomenilo celo ogrožanje javnega programa Moderne galerije v drugi polovici letošnjega leta, kar bi bil vsekakor presedan. Strokovni svet pritrjuje dejstvu, da je negativni odziv (vsaj) predstavnika slovenske diplomacije v Rimu žal posledica očitne dezinformiranosti, neupoštevanja novih okoliščin zaradi epidemije in nenavadnega, za javnost lahko celo zavajajočega sklicevanja na tako pomemben državni jubilej, ki z razstavo ni bil že v izhodišču v ničemer povezan, saj je bila razstava načrtovana za leto poprej. Dodajamo, da je Moderna galerija že ničkolikokrat, tako z dekadnimi pregledi in trienali, (vsaj) slovenski javnosti predstavila (in predstavlja) delo sodobnih slovenskih umetnikov in umetnic, pač znotraj njene specifične vizije, s katero je sploh lahko prodrla v svet in tako uresničevala poslanstvo sodobnega državnega muzeja. Odzivi tujih medijev to jasno potrjujejo. Vizija ima svojo zgodovino, a njenemu mednarodnemu razcvetu smo priče prav v zadnjih letih.

Strokovni svet se nikakor ne strinja z insinuacijami, da je kuratorsko ali teoretsko sodelovanje s stroko in umetniki iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Črne gore in Makedonije v čemer koli del »lažne kontinuitete« ali »ustvarjanja vtisa organske celote«. Moderna galerija se je v preteklosti tega vprašanja dokazljivo lotevala zelo kritično in zgodovinsko v različnih perspektivah, o čemer ne nazadnje priča prav njena močna mednarodna identiteta, ki vsekakor temelji prav na tem, da Moderna galerija svetovni stroki za vizualno umetnost še vedno služi, bolj kot nikdar poprej, kot okno na nekdanji Vzhod oziroma zlasti jugovzhodno Evropo. Obenem opozarjamo, da je sodelovanje s temi državami tudi izjemnega strateškega pomena znotraj okvirov in smernic Evropske unije, kjer odločilno vlogo igra prav Republika Slovenija.

Obenem opozarjamo, da je sodelovanje s temi državami tudi izjemnega strateškega pomena znotraj okvirov in smernic Evropske unije, kjer odločilno vlogo igra prav Republika Slovenija.

Strokovni svet ugotavlja, da so letošnja sredstva za Moderno galerijo nekoliko višja od prejšnjih, kar ocenjuje kot zelo pozitivno, zlasti z vidika evropskih sredstev, morebitnega prihodnjega vzdrževanja financiranja javnih zavodov na tej ravni in zaradi epidemije verjetno ponovno zanemarljivih lastnih dohodkov v letu 2021 (vstopnice itn.).

Prepričani smo, da se bo trenutna situacija razrešila, in sicer v dialogu, ter da se bo upoštevalo intelektualno avtonomijo, že doseženi visoki regionalni in širše mednarodni simbolni kapital ter vsekakor pogoje dela, v tem primeru predvsem strokovnega dela kolektiva Moderne galerije.

S spoštovanjem,
člani strokovnega sveta Moderne galerije:
dr. Marko Jenko, dr. Mladen Dolar, Breda Kolar Sluga, Sabina Povšič, Bojan Gorenec