Damjana Kolar

11. 3. 2021  |  Kultura

Premiera tedna: Zgodba o razpadu Jugoslavije

Dramatizacija Vojnovićevega romana Figa na odru ljubljanske Drame

© Peter Uhan

V soboto 13. marca ob 20.00 bo s spletnim prenosom iz SNG Drama Ljubljana zaživela krstna uprizoritev dramatizacije večkrat nagrajenega romana Gorana Vojnovića Figa, ki jo podpisuje Simona Hamer, režira pa Luka Martin Škof. Figa, tretji v vrsti izjemno uspešnih in večkrat nagrajenih romanov Gorana Vojnovića, obravnava širok razpon tem, ki ponujajo kompleksen vpogled v zgodovinske in družbene okoliščine življenja več generacij družine, živeče na kulturno in politično prepišnem Balkanu.

Rdeča nit in sprožilec zgodbe v romanu Figa je izguba. 33-letni osrednji junak in pripovedovalec Jadran Dizdar se ob nenadni smrti dedka Aleksandra , za katero sumi, da je v resnici samomor, poda na pot raziskovanja družinske zgodovine. Ženeta ga želja in potreba po osmišljanju in prevrednotenju spominov ter lastne benigne sedanjosti.

Figa tako skozi fragmentarno strukturo razgalja izbris Jadranovega očeta Safeta iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, demenco babice Jane in Aleksandrovo spopadanje z izgubo žene, soočanje mame Vesne z moževim nenadnim odhodom, Jadranov konformizem in izgubljene ideale, Anjin privilegirani družinski pedigre ... 

Figa je izjemno kompleksno delo. Časovni obseg romana sega od sedanjosti do obdobja pred drugo svetovno vojno in razpira teme, kot so: strah, beg, jeza, razočaranje, potreba po ljubezni, zvestoba, skrb za drugega, potreba po svobodi, strah pred ujetostjo.

Goran Vojnović roman opiše kot zgodbo o več generacijah, o vojni in ljubezni, kot zgodbo, ki jo nekateri berejo zelo politično in razumejo tudi kot zgodbo o razpadu Jugoslavije. Avtor v Figi preizprašuje, kako različni časi vplivajo na nas in na naše najbolj intimne odnose. 

Figa je izjemno kompleksno delo. Časovni obseg romana sega od sedanjosti do obdobja pred drugo svetovno vojno in razpira teme, kot so: strah, beg, jeza, razočaranje, potreba po ljubezni, zvestoba, skrb za drugega, potreba po svobodi, strah pred ujetostjo. Režiserja Luko Martina Škofa je roman v veliki meri nagovoril tudi zato, ker je glavni junak predstavnik njegove generacije: z njegovimi eksistencialnimi problemi se lahko poistoveti in skozenj lahko posredno spregovori tudi sam.

"V ozadju vseh zgodb iz lastnega življenja in življenja sorodnikov, ki jih Jadran Dizdar priklicuje in obnavlja, je spraševanje o tem, koliko svojo usodo krojimo sami, čeprav smo včasih žrtve političnih ali zgodovinskih okoliščin. Ampak mogoče smo še pogosteje žrtve lastnih predsodkov, lastnih strahov, ponosa ali ujetosti v miselne vzorce, iz katerih ne znamo. In medtem ko se zapletamo vanje, življenje teče. In samo od nas je odvisno, ali si bomo znali poiskati zavetje pod kakšnim drevesom, se umiriti in premisliti," poudari dramaturginja uprizoritve Darja Dominkuš.

V predstavi igrajo: Benjamin Krnetić, Tina Vrbnjak, Pia Zemljič, Uroš Fürst, Janez Škof, Maja Sever, Boris Mihalj, Saša Mihelčič, Petra Govc, Vojko Zidar, Valter Dragan in Zvezdana Mlakar. Dramaturginja je Darja Dominkuš, scenograf in avtor videoposnetkov v uprizoritvi Miha Knific, kostumografinja Urška Recer, avtor glasbe, izbora glasbe in aranžmajev ter korepetitor Ivan Mijačević, oblikovalec svetlobe Metod Novak, lektorica Tatjana Stanič.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.