Izstopajoče osebnosti slovenskega novinarstva

Eno redkih del pri nas, ki opisuje zgodovino poklica, za katerega je pogosto slišati, da je način življenja

Pri založbi ZRC je izšla monografija Osebnosti slovenskega novinarstva, ki jo je uredila Mateja Ratej, prinaša pa 15 življenjepisov izstopajočih posameznikov. Gre za eno redkih del pri nas, ki opisuje zgodovino poklica, za katerega je pogosto slišati, da je način življenja. Prikazuje tudi, kako je ugled novinarskega ceha precej nihal, so zapisali v sporočilu za medije.

Knjiga je nastala v sodelovanju s 15 različnimi avtorji. Knjigarna Azil v sodelovanju z založbo je včeraj pripravlja spletni pogovor ob izidu knjige. V pogovoru so sodelovali Mateja Ratej, novinar Dela Ali Žerdin, Katja Mihurko Poniž z Univerze v Novi Gorici in Jure Perovšek z Inštituta za novejšo zgodovino. Pogovor je povezovala Agata Tomažič.

WRwj42bpYRA

Mateja Ratej je za STA povedala, da s knjigo nadaljuje niz monografij o osebnostih in da se ji je zdel zdaj pravi čas. "Nekako se mi je zdel novinarski poklic na neki prelomnici, ne zgolj zaradi enormnih konfliktov, ki jih v medijih sproža sedanji predsednik vlade, temveč predvsem zaradi prehoda v digitalnost, ki je močno načela vlogo, pomen, pravzaprav poslanstvo medijev in novinarskega poklica."

"Značajne novinarske osebnosti so pravzaprav ključne za to, da družba ohrani svoj kompas človečnosti in da v zaostrenih razmerah, kakršne živimo, ne izgubi svojega humanističnega poslanstva in tudi bistva."

Mateja Ratej

V knjigi so predstavljeni Ivanka Anžič Klemenčič, Dušan Benko, Elvira Dolinar, Januš Golec, Jurij Gustinčič, Otmar Klipšteter, Dragica Korade, Zofka Kveder, Jana Milčinski, Franjo Pirc, Marija Podkrajšek, Ivo Štandeker, Tomaž Terček, Vladimir Travner in Angela Vode.

Ratej je še dodala, da sama k izboru preteklih osebnosti in tudi avtorjev pristopa s skrajno empatijo. "Takšen način se pri obravnavi biografskih študij pogosto izkaže za najboljšega, kajti govorimo o živi materiji, govorimo o ljudeh, ki jih ni mogoče obravnavati na matematični način." Pojasnjuje da namen monografije ni bil obravnavati zgolj izjemnih posameznikov, ker je v "neki dobi in tudi v poklicu priča sleherna osebnost, ki se je z neko dejavnostjo ukvarjala".

Nekateri od novinarjev, ki so jih obravnavali, so delovali v zaostrenih razmerah, v času pred in med obema vojnama, ki je "precej primerljiv z današnjim časom, ko z zdravstveno krizo na nek način doživljamo padec predstavnega sveta, imaginarija, ki smo ga bili vajeni živeti v preteklih desetletjih" je še povedala Ratej in dodala, da so v takih trenutkih "značajne novinarske osebnosti pravzaprav ključne za to, da družba ohrani svoj kompas človečnosti in da v zaostrenih razmerah, kakršne živimo, ne izgubi svojega humanističnega poslanstva in tudi bistva".

PREBERITE TUDI:

• Mateja Ratej, zgodovinarka: Od politikov moramo zahtevati, da v javni prostor vrnejo politični govor