Film tedna: Gospodična Marx

Zgodba o najmlajši hčeri Karla Marxa, neomajni borki za delavske in ženske pravice, razpeti med razum in strasti

V Kinodvoru Ljubljana bo 29. aprila ob 19.00 premiera filma Gospodična Marx, ki prikazuje Eleanor Marx, neomajno borko za delavske in ženske pravice, v zasebnem življenju pa ujetnico toksičnega ljubezenskega razmerja. Gre za brezčasno zgodbo o kompleksni in moderni ženski, razpeti med razum in strasti. Po projekciji bo sledil pogovor preko Zooma z režiserko Susanno Nicchiarelli, ki ga bo vodila Petra Meterc.

Eleanor Marx, rojena leta 1855 v Londonu, je bila najmlajša hči Karla Marxa. "Tussy", kot so jo klicali domači, se je že od malih nog zanimala za politiko. Življenje je posvetila boju za delavske in ženske pravice ter skrbela za posthumne izdaje očetovih del. Kot ena prvih žensk, ki je povezala socializem s feminizmom, je opozarjala na podrejeni položaj ženske v družini – tako meščanski kot delavski – in se borila za odpravo otroškega dela. Leta 1883 se je strastno in tragično zaljubila v uglednega socialista Edwarda Avelinga. Umrla je leta 1898.

"Zgodba Eleanor Marx s svojim neskladjem med javnim in zasebnim življenjem razkriva kompleksnost človeške duše, krhkost iluzij in toksičnost nekaterih romantičnih razmerij. Njena življenjska zgodba nam ponuja priložnost, da spregovorimo o temah, ki so tako moderne, da jih še danes, stoletje in pol kasneje, lahko označimo za revolucionarne. V trenutku, ko je vprašanje emancipacije bolj aktualno kot kadarkoli, njena zgodba povzame vso kompleksnost in protislovja tega pojma: protislovja, ki so za razumevanje številnih vidikov časa, v katerem živimo, pomembna kot še nikoli. Poskušala sem zrušiti podobo viktorijanske junakinje in jo nadomestiti z moderno, emblematično podobo ženske, ki bije bitko hkrati na osebni in javni ravni. Mislim, da je treba Eleanorino zgodbo pripovedovati s subtilno ironijo: njeno ljubezensko življenje je bilo ravno tako absurdno kot tragično, z njenimi stiskami pa se zlahka poistovetijo tudi današnje ženske", je zapisala režiserka.

Susanna Nicchiarelli je doktorirala iz filozofije na univerzi Scuola Normale Superiore v Pisi in diplomirala iz režije na sloviti filmski šoli Centro Sperimentale di Cinematografia v Rimu. Po nekaj kratkometražnih in dokumentarnih filmih je leta 2009 posnela svoj prvi igrani celovečerec Cosmonauta, ki je zmagal v sekciji Controcampo Italiano na Beneškem filmskem festivalu in bil nominiran za nagrado Davida di Donatella za najboljši prvenec. Njen film Nico, 1988 (2017), zgodba o zadnjih letih pevke kultne zasedbe The Velvet Underground, je poleg številnih drugih priznanj osvojil glavno nagrado v sekciji Obzorja na Beneškem filmskem festivalu.

DDMeV4TIPtI