Damjana Kolar

 |  Kultura

Film tedna: Izbrisati zgodovino

Trije prijatelji združijo moči v donkihotovskem boju proti povsod navzoči in na videz nepremagljivi sodobni tehnologiji in družbenim omrežjem …

V Kinodvoru Ljubljana bo od 6. maja na ogled film Izbrisati zgodovino v režiji francoskih mojstrov absurda Benoîta Delépina in Gustava Kerverna. Gre za ironično-kritičen pogled na najbolj pereče oblike sodobnih e-odvisnosti.

V zaspanem francoskem predmestju se trije sosedje spopadajo s sodobno tehnologijo in družabnimi omrežji. Marie je brezposelna ločenka, ki izgubljeno tava naokoli in se boji, da bi njen posnetek seksa pristal na spletu. Še posebej je zaskrbljena, kako bi to sprejel njen odraščajoči sin. Do vratu zadolženi Bertrand je skrben oče, ki želi hčerko obvarovati pred internetnim sramotenjem njenih sošolk. Vendar to ni njegova največja težava: nesmrtno je zaljubljen v spletno svetovalko za nakupe. Christine, ki se je zaradi odvisnosti od TV-serij znašla na robu preživetja, se kot voznica Uberja obremenjuje s slabimi uporabniškimi ocenami. Vsi trije združijo moči v donkihotovskem boju proti povsod navzoči in na videz nepremagljivi sodobni tehnologiji in družbenim omrežjem …

"Ideja se je rodila iz najinih lastnih težav zaradi neprilagojenosti digitalni tehnologiji, ki naju je včasih spravila na rob obupa. Pandemija] je le še utrdila moč četverice GAFA [Google, Apple, Facebook, Amazon]. Ljudje po vsem svetu so še bolj ujeti med dostave, virtualne stike in platforme, ki ponujajo neprekinjen program. Ti nam na prvi pogled lajšajo življenje, v resnici pa ga zapletajo in nam jemljejo tisto najpomembnejše: človečnost. Ljudje smo oboroženi z domišljijo in razumom, uživati in zabavati se znamo, ne da bi bili ves čas priklopljeni na splet ali gledali v prenosne telefone. Spremenimo lahko način življenja in preprosto hodimo, govorimo ter počnemo vse, za kar smo bili kot človeška bitja ustvarjeni," sta o filmu zapisala režiserja.

Gustave Kervern in Benoît Delépine sta svojo pot začela pri televiziji, kjer sta se tudi spoznala. Sodelovala sta pri programu Grolandsat, precej liberalni produkciji, ki jima je omogočila, da sta domišljala in preverjala nove pripovedne tehnike. Pozornost mednarodne javnosti sta vzbudila že s prvim celovečercem, komično dramo Aaltra (2004), za katero sta prejela več festivalskih nagrad. Leta 2006 sta posnela metafizično, absurdno in nadrealistično komedijo Avida, ki je bila premierno predstavljena na festivalu v Cannesu, dve leti kasneje pa še proletarsko črno komedijo Louise-Michel, posvečeno istoimenski francoski anarhistki iz 19. stoletja. Njun četrti film Mammuth, poetični in angažirani film ceste z Gérardom Depardieujem in Isabelle Adjani, je bil leta 2010 premierno prikazan v tekmovalni sekciji Berlinala. Sledili so filmi: Le Grand Soir (2012), nagrajen s posebno nagrado žirije v Cannesu; Near Death Experience (2014) z Michelom Houellebecqom v glavni vlogi; Saint Amour (2016), komedija, v kateri sta očeta in sina odigrala Gérard Depardieu in Benoît Poelvoorde; in I Feel Good (2018), protikapitalistična komedija z Jeanom Dujardinom v glavni vlogi. Izbrisati zgodovino je njun deseti skupni projekt.

4lOdWRKHPU0

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.