DK, STA

5. 5. 2021  |  Kultura

Performans in samoupravljanje v Jugoslaviji

Izšla je knjiga Učinki odtujitve: Performans in samoupravljanje v Jugoslaviji, 1945-1991, ki jo podpisuje profesor za dramo in uprizoritvene študije na Univerzi v Stanfordu Branislav Jakovljević

Pri zavodu Maska je izšla knjiga Učinki odtujitve: Performans in samoupravljanje v Jugoslaviji, 1945-1991, ki jo podpisuje profesor za dramo in uprizoritvene študije na Univerzi v Stanfordu Branislav Jakovljević. Na torkovi spletni predstavitvi so poleg sveže izdaje iz zbirke TRANSformacije predstavili še novo številko revije Maska o Jugofuturizmu.

"Knjiga Učinki odtujitve se zoperstavi domnevi, da je bila umetnost Vzhodne Evrope pred letom 1989 bodisi uradna ali pa disidentska, in pokaže, da razpad Jugoslavije ni bil rezultat nekakšnih starodavnih sovraštev med narodi, temveč da je bil posledica sprevrženja in propada ideje samoupravljanja," so zapisali pri Maski.

Po besedah Jakovljevića gre za poskus razumevanja samoupravljanja tudi kot teoretske prakse, ki je imela jasne zgodovinske in epistemološke meje - od leta 1945 do leta 1991. "Knjiga je nastala iz potrebe, da bi razumel, kaj se je v Jugoslaviji zgodilo v 90. letih. S tem obdobjem sem namreč začel, nato pa sem raziskoval za nazaj do leta 1945," je dejal avtor. Drugo motivacijo za pisanje mu je predstavljala želja, kako spregovoriti o politični ekonomiji performansa.

 V prvem delu, naslovljenem Telopis, je denimo kot večji performans izpostavil Štafeto mladosti, ki je množično mobilizirala ljudi in je imela tudi svojo specifično estetiko, ob bok pa ji je postavil izvedbo predstave Čakajoč Godota po besedilu Samuela Becketta v slikarskem ateljeju Miodraga Miće Popovića, ki je deloval v zgradbi nekdanjega beograjskega koncentracijskega taborišča.

"Knjiga je nastala iz potrebe, da bi razumel, kaj se je v Jugoslaviji zgodilo v 90. letih. S tem obdobjem sem namreč začel, nato pa sem raziskoval za nazaj do leta 1945." 

Branislav Jakovljević

V knjigi je Jakovljević preučil tudi pojem alienacije oz. odtujitve, ki se po njegovih ugotovitvah vije skozi vse segmente in sloje jugoslovanske družbe, okoli alienacije pa se oblikuje tudi ideja samoupravljanja. Član zagrebške Grupe šest Željko Jerman je denimo leta 1976 izvedel akcijo z napisom: To ni moj svet. Mesto v knjigi so dobili tudi slovenski umetniki, denimo umetniški kolektiv NSK in novomedijski umetnik Srečo Dragan, pa tudi misleci, med njimi Slavoj Žižek.

Jezikoslovka in antropologinja, predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU Tanja Petrović je knjigo primerjala z dobrim akcijskim filmom: "S tem, da so glavni junaki dramatične zgodbe Jugoslavija, socializem, samoupravljanje, alternativne prakse ter razne vrste družbenih, političnih, ekonomskih in kulturnih praks znotraj obstoječih inštitucij." Pogovor je povezoval urednik Maskinega knjižnega programa Gregor Moder, sicer pa je spremno besedo h knjigi prispevala Jasmina Založnik.

Alja Lobnik in Pia Brezavšček sta v torek predstavili tudi novo številko Maske, posvečeno Jugofuturizmu, ki je izšla kot tretja in zadnja številka v seriji prazničnih Mask ob lanski 100. obletnici prvega izida in 200. številki revije. Obenem pa je tudi zadnja številka, ki sta jo kot urednici uredili skupaj, saj je Alja Lobnik od začetka aprila zasedla mesto direktorice in umetniške vodje Maske.

V reviji so objavljeni prispevki gostij in gostov simpozija Prekarnost ali samoupravljanje, mednarodno uveljavljenih raziskovalcev sodobnih umetnosti, ki prihajajo s področja nekdanje Jugoslavije. Pia Brezavšček je dejala, da je bila prav Jakovljevićeva knjiga izhodišče za razvoj simpozijskih tem, v reviji pa je mesto našel tudi njegov članek Eksperimentiranje z lastništvom: nematerialno delo in družbena lastnina.

RRaUjIH0mbA

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.