Damjana Kolar

 |  Kultura

Film tedna o velikem mojstru modne fotografije

Dokumentarni film o fotografu Helmutu Newtonu, ki je zaslovel s provokativnimi in subverzivnimi fotografijami žensk

Avtoportret, Monte Carlo, 1993

Avtoportret, Monte Carlo, 1993
© Helmut Newton, Helmut Newton Estate Courtesy Helmut Newton Foundation

V Kinodvoru Ljubljana je od 13. maja na ogled film Helmut Newton: lepe in poredne v režiji Gera van Boehma, razgiban in zabaven dokumentarec, v katerem svoj pogled na kontroverznega fotografa ponudijo prav ženske: od njegovih muz, kot so Grace Jones, Charlotte Rampling, Isabella Rossellini, Marianne Faithfull in Hanna Schygulla; prek slovite urednice revije Vogue Anne Wintour; pa vse do umetnikove žene in sodelavke, fotografinje June Newton. Med številnimi arhivskimi posnetki se znajde tudi Newtonovo burno televizijsko soočenje s Susan Sontag, ki fotografa odkrito obtoži mizoginije.

Legendarni Helmut Newton, veliki mojster modne fotografije, je zaslovel s provokativnimi in subverzivnimi fotografijami žensk. Njegove upodobitve (pogosto golega) ženskega telesa še danes burijo duhove."Obožujem vulgarnost. Zelo me privlači slab okus. Veliko vznemirljivejši je od tako imenovanega ‘dobrega okusa’, ki ni nič drugega kot standardizirani pogled na svet. Dober okus je uperjen proti modi, proti fotografiji, proti dekletom, proti erotiki! Vulgarnost pomeni življenje, zabavo, poželenje, skrajne odzive," je dejal Helmut Newton.

"Helmut ni bil le voajer v najožjem pomenu besede, bil je pozoren opazovalec človeštva. Nepredstavljiva mešanica porednega fantka iz Berlina, džentelmena, agitatorja, anarhista in seveda velikega umetnika. Utelešal je tako tradicijo kot avantgardo. Bil je eleganten, imel je stil, bil pa je tudi predrzen, ni se zmenil za politično korektnost in do konca je ostal zelo mlad po duhu. Ženske so bile vse življenje Helmutova osrednja tema. Poznal jih je kot nihče drug in ženske so poznale njega. Zato se mi je zdelo, da bodo o njem lahko največ povedale prav one. Niso me zanimale običajne moške anekdote. Moški so bili za Helmuta tako ali tako le nekakšni modni dodatki. Od nekdaj sem imel občutek, da njegove fotografije sodijo na veliko platno, ampak ne bi mogel ravno reči, da je bil Helmut navdušen nad zamislijo, da bo obravnavan enako kot njegove portretiranke. Ni mu bila všeč misel, da stvari ne bo imel pod nadzorom. Skoraj dve leti je trajalo, preden sem ga prepričal v snemanje dokumentarca", je zapisal režiser."

"Ljubi močne ženske, slišimo – in potem vidimo napol gole ženske v policijskih uniformah ali z mečem. Močne ženske ne potrebujejo nakita, modnih oblačil, dodatkov. »Močne so tudi, ko so gole.« Pa vendar so to ženske, ki jih ne slišimo – ženske, ki molčijo. Kot lutke v njegovem stanovanju. Ni bil le mačo, pravi Isabella Rossellini, ki je leta 1988 pozirala kot Lyncheva marioneta, in doda: žensko resda vidi kot seksualni objekt, privlači ga, a obenem je jezen nanjo, ker ga privlači, tako da ga dela ranljivega. Njegove fotografije – vedno mali, ikonični, hipnotični filmi – so bile refleksije odnosa družbe do žensk", je v Mladini zapisal Marcel Štefančič, jr.

David Lynch in Isabelle Rossellini, Los Angeles, 1988

David Lynch in Isabelle Rossellini, Los Angeles, 1988
© Helmut Newton, Helmut Newton Estate Courtesy Helmut Newton Foundation

Gero von Boehm, rojen leta 1954 v Hanovru, je nemški režiser, producent in novinar. Med drugim je pisal za časopis Die Zeit ter za nemško televizijo intervjuval umetnike, kot so Federico Fellini, Roman Polanski, Arthur Miller, Peter Ustinov, Eugène Ionesco in Norman Mailer. Posnel je več kot sto dokumentarcev s področja znanosti, umetnosti in sodobne zgodovine ter izdal osem knjig.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.