Damjana Kolar

22. 5. 2021  |  Kultura

Film tedna: Zlo ne obstaja

Omnibus štirih zgodb na temo smrtne kazni

V Kinodvoru je od 20. maja na ogled film Zlo ne obstaja, omnibus štirih zgodb na temo smrtne kazni, v katerem so štirje moški, soočeni z izbiro: ubogati ukaz totalitarne oblasti ali pa se upreti in tvegati vse. Film iranskega režiserja Mohammada Rasoulofa je prejel zlatega medveda za najboljši film na lanskem Berlinalu.

V današnjem Iranu se štirje posamezniki vsak na svojem koncu znajdejo v razcepu med izvrševanjem črke zakona in sočutjem do sočloveka. Hashmat je družinski oče, čigar služba je v popolnem nasprotju s toplino, s kakršno je obdan v domačem krogu. Pouya je vojak, ki so mu naročili, da mora obesiti ujetnika, a mu vest ne dovoli, da bi sledil ukazu. Spet drugje vojak Javad tridnevni dopust preživlja z dekletom, a njegova služba vse bolj ogroža njuno skupno prihodnost. In na koncu je tu še Darya, ki se kljub miroljubni naravi sooča s temačno družinsko skrivnostjo. Ti protagonisti s svojimi dejanji odločijo, kako njihova okolica ohrani nekatere najpomembnejše človeške vrednote.

"Želel sem se osredotočiti na vprašanje odgovornega dejanja v zvezi z upoštevanjem ali neupoštevanjem odredb totalitarne oblasti. Poglavitna zamisel je bila ustvariti zapleteno dogajanje, v katerem se na ozadju totalitarne vladavine zrcali soočenje med nasprotujočima si družbenima vrednotama. Na primer, državljansko spoštovanje zakonov velja za družbeno vrlino, vendar v sistemu totalitarne države zakonodaja postane orodje za zatiranje ljudi. Spoštovanje nekaterih od teh zakonov je v očitnem nasprotju s človeškimi vrednotami. V teh okoliščinah me je zanimala razlika med ukloniti se ali nasprotovati," je zapisal režiser.

"Vsi skušajo nekako racionalizirati in legitimirati svoje življenje v represivnem, avtokratskem režimu, ki pa ne preživi zato, ker ljudem omogoča toliko načinov, da se razbremenijo krivde za svoja dejanja, za svoje kolaboriranje z režimom (za sledenje ukazom, zakonom), ampak prav zato, ker ljudi navdaja z občutkom krivde, ki je najboljše in najfatalnejše lepilo lojalnosti in kolaboracije. V tem smo skupaj! Tu ste najbolj srečni! Ko rečete ne, rečete da! Film Zlo ne obstaja, popolna antireklama za smrtno kazen in dobitnik berlinskega zlatega medveda, je moralka o banalnosti zla. In zlu banalnosti. In vsakdanjem – družinskem, če hočete – življenju zla", je v Mladini zapisal Marcel Štefančič, jr.

Mohammad Rasoulof je študiral sociologijo v Teheranu. Čeprav v tujini žanje kritiško hvalo in osvaja številne nagrade, v Iranu ni bil nikoli predvajan nobeden od njegovih sedmih celovečercev. Rasoulofove težave z oblastmi so se začele, ko je posnel svoj drugi film, družbenopolitično alegorijo Železni otok (2005). Leta 2010 je bil z Jafarjem Panahijem aretiran med snemanjem skupnega projekta in obsojen na šest let zapora, vendar so ga po plačilu varščine kasneje izpustili. V sekciji Drugi pogled festivala v Cannesu so bili nagrajeni trije Rasoulofovi celovečerci: leta 2011 je nagrado za najboljšo režijo prejela drama Bé omid é didar, dve leti kasneje je mednarodno združenje filmskih kritikov FIPRESCI nagradilo film Dast-neveshtehaa nemisoosand, leta 2017 pa je glavno nagrado sekcije prejel Rasoulofov šesti celovečerec Lerd, drama o korupciji v iranski družbi. Po vrnitvi iz tujine so oblasti režiserju zaplenile potni list in mu prepovedale snemanje filmov, kasneje pa so ga zaradi »ogrožanja državne varnosti« in »širjenja protirežimske propagande« obsodile še na leto dni zaporne kazni. Leta 2020 je Rasoulof skrivaj posnel film Zlo ne obstaja in zanj prejel zlatega medveda na Berlinalu. 

HgyisKVoFzY

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.