Damjana Kolar

10. 10. 2021  |  Kultura

Iskanje tihe resnice

Od 11. do 29. oktobra v Kinodvoru in Slovenski kinoteki retrospektiva katalonskega avtorja Marca Reche

Prostost

Prostost

V Slovenski kinoteki se bo v sodelovanju z Mestnim kinom Kinodvor in Mednarodnim festivalom Kino Otok – Isola Cinema med 11. in 29. oktobrom zgodila retrospektiva filmov katalonskega režiserja in scenarista Marca Reche. Odprtje bo 11. oktobra, ob 20.30 v Kinodvoru s filmom Prostost, po projekciji pa bo potekal pogovor z avtorjem.

Piše se leto 1918 in prva svetovna vojna se bliža koncu. Evropo je zajela epidemija španske gripe in na Menorci vlada revščina. Tinina in Bielova mama je kot številni drugi otočani emigrirala v Alžirijo, otroka pa pustila pri bratu, ki dela kot kmet pri zemljiškem posestniku. Tina in Biel dneve preživljata na poljih, v gozdovih in bližnjih zalivih ter hrepenita po tem, da bi se ponovno združila z materjo. Nekega dne spoznata Roma, skrivnostnega možakarja, ki živi svobodno življenje v ribiški hišici. Njegove zgodbe otroka povsem prevzamejo.

4wyaLHxVUm8

"Izmišljeni liki v zgodbi so se rodili v senci zaliva La Vall na Menorci. Gibljejo se po resnični pokrajini, ki se nam skozi Tinine in Bielove oči kaže kot izmišljen, sanjski kraj. Čarobnost in skrivnostnost prežemata rodovitno pokrajino, polno starodavnih zgodb, skoraj pozabljenih doživetij, ki so se ohranila v ustnem izročilu otočanov. Pokrajina je središče, glavni lik, gonilna sila zgodbe," je zapisal Recha.

Marc Recha, katalonski režiser, scenarist in producent, se je rodil leta 1970 v mestu Hospitalet de Llobregat (Barcelona). Številne kratke filme je kot samouk posnel že v rani mladosti – večinoma na Super 8-mm filmski trak, kot najstnik tudi že na 35-mm trak. Pri osemnajstih letih je s pomočjo štipendije katalonskega kulturnega ministrstva odpotoval v Pariz. Od leta 1988 je kot režiser posnel 13 filmov, od tega 6 celovečercev.

Njegov prvi celovečerec Nebo se dviga (1991/1992) je bil večkrat nagrajen in tudi uvrščen na filmski festival v Locarnu, prav tako naslednji celovečerec Češnjevo drevo, ki je leta 1998 v Locarnu prejel nagrado mednarodne kritiške žirije FIPRESCI. Leta 2001 je bil film Pau in njegov brat uvrščen v tekmovalni program filmskega festivala v Cannesu; tam so v sekciji Un Certain Regard predstavili tudi režiserjev naslednji celovečerec Praznih rok (2003). Leta 2005 je nastal dokumentarno-fikcijski esej Avgustovski dnevi, ki smo si ga leta 2008 ogledali na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, letos avgusta pa na Festivalu Kino Otok – Isola Cinema. Sledili so filmi Mali indi (2008), Pravi dan za polet (2015) in Prostost (2017).

vL66h3-0v1g

fft7KGov10I

"Rechevega opusa ne polnijo presenečenja, a je hkrati povsem nepredvidljiv. Filme povezujejo številne prvine, a osrednja se zdi avtorjevo iskanje in izražanje iskanja tihe resnice, ki tiči v človeku, v skupnosti in v življenjskem okolju. In ljudje smo med seboj močno povezani, ne le politično, tudi izkustveno, čutno in čustveno. Pomembni liki v filmih Reche so pogosto odsotni (ali v odhajanju), tisti pa, ki ostanejo, nosijo, skrivajo, a tudi tiho izražajo arhetipske rane, sanje, strahove, ljubezni. Še kako prisotna pa je v vsem Rechevem opusu narava, okolje, ki ni odgovor na naša vprašanja, temveč vprašanja spodbuja, s tem pa odpira prostor za iskanje resnice," je zapisala Varja Močnik.

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.