DK, STA

27. 10. 2021  |  Kultura

Marcel Štefančič: »To je bil čas, ko so nam filmi mežikali«

Izšla je knjiga filmskega kritika in Mladininega novinarja Marcela Štefančiča, jr., ki prinaša eruditski popis zlatih let Hollywooda od sredine 60. do sredine 70. let minulega stoletja

Marcel Štefančič, jr.

Marcel Štefančič, jr.
© Uroš Abram

Pri založbi UMco je izšla knjiga filmskega kritika in publicista Marcela Štefančiča, jr. Zadnji film 2.0: Vzpon in propad novega Hollywooda: Razširjena, dopolnjena, revidirana in obogatena izdaja. Knjiga prinaša eruditski popis zlatih let Hollywooda od sredine 60. do sredine 70. let minulega stoletja.

Kot je na predstavitvi knjige v Kinodvoru pojasnil Štefančič, jr., je ob izidu knjige Če umrem, preden se zbudim. Klasično obdobje filma noir - 250 esejev o noči sveta (UMco, 2020) založnik Samo Rugelj predlagal, da bi tudi knjigo Zadnji film: Vzpon in propad novega Hollywood, ki je leta 2008 izšla v dveh zvezkih, izdali v eni knjigi.

Štefančič se je takoj strinjal, a je prosil za nekaj časa, da vnese morebitne popravke in kaj doda. Nato pa je dodal pol milijona znakov oziroma približno 1000 novih filmov, a kot je pojasnil, so za to čisto pragmatični razlogi. Namreč, ko je oddajal besedilo za knjigo Zadnji film, je bilo ogromno filmov iz tega obdobja nedostopnih. Do danes pa se je pojavilo praktično vse, saj je vmes prišlo do multimedijske eksplozije, pa tudi zaradi pojava piratskih kanalov. Ker je bilo nenadoma na voljo vse, se mu je zdelo nesprejemljivo, da bi zgolj ponatisnili knjigo, ampak je hotel, da knjiga deluje kot "gasilski posnetek tega zlatega obdobja v zgodovini filma" in da so "na tem posnetku vsi, ki so takrat nastopali".

Dodal je, da je predvsem v ZDA sicer izšla vrsta knjig o tem obdobju, a so vse selektivne. "V nobeni ni vseh, ki so takrat nastopali, zaradi katerih so filmi, ki jih danes gledamo, takšni kot so," je poudaril.

Za vprašanjem "Zakaj?" je direktorica Kinodvora Metka Dariš Štefančiču, jr. zastavila vprašanje, kako je ta izjemno gost univerzum filmskega sveta, ki je sicer zamejen z letnicama, uspel organizirati v strukturo, "skozi katero se lahko lahko prebije še kdo razen samega pisca".

Kot je pojasnil Štefančič, jr., se je odločil kot sidra uporabiti žanre ali pojme filmov, ki so se pojavili v tistem času. Med njimi sta denimo cinefilija ali film ceste. Sedemdeseta leta minulega stoletja so namreč proizvedla svoj pogled na film, svoje filtre in skozi to je tudi sam oblikoval poglavja. Se pa, kot je poudaril, lahko knjigo odpre kjerkoli, ni je potrebno bati od začetka.

Kot je zapisal Štefančič, jr. se "filmov sedemdesetih let ne da dovolj slaviti". "To je bil čas, ko so nam filmi mežikali. In ameriški filmi, ki so nastali med letoma 1967 in 1977, so me naredili. Še vedno izgledajo fantastično. Mnogi izgledajo celo tako, kot da bi bili posneti danes. Zdajle. In ko to rečem, verjetno najprej pomislite na Botra, Kitajsko četrt, Francosko zavezo, Privatnega detektiva, Nashvile, Let nad kukavičjim gnezdom - na monumente sedemdesetih," je zapisal.

Metka Dariš je dejala, da knjiga v bralcu vzbudi željo, da bi si filme, tudi če ji je že videl, ogledal ponovno. Veliko pa je v njej tudi filmov, "za katere še nismo slišali". Knjiga je zato po njenih besedah namenjena tako tistim, ki so zaljubljeni v film, kot tudi tistim, ki jih zanimajo specifike obravnavanega obdobja.

Dodala je, da knjiga prinaša zgoščeno branje, v njej je veliko zanimivih zgodb, informacij s snemanj in ozadij, med drugim Štefančič, jr. v njej piše o tem, kako je vrsta filmov, ki danes veljajo za ključne, sprva doživela neuspeh. Štefančič, jr. je ob tem spomnil na usodo filma Bonnie in Clyde, v katerem sta glavno vlogo odigrala Faye Dunaway in Warren Beatty, ki so ga kritiki najprej "razsuli", kasneje pa je postal prava senzacija.

Predstavitvi knjige je sledila projekcija dokumentarnega filma Skok v neznano: William Friedkin o Izganjalcu hudiča, ki so jo v Kinodvoru pripravili v sodelovanju s Festivalom žanrskega filma Kurja Polt.

hZpm1zj9510

2WSyJgydTsA

Ty3oclCA-uM

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.