Zaskrbljeni pisatelji pisali Ruplu

Pokornost in ponižnost

Društvo slovenskih pisateljev (DSP) je v javnem pismu direktorju Javne agencije za knjigo RS Dimitriju Ruplu izrazilo zaskrbljenost nad dogajanjem v zvezi s pripravami na nastop Slovenije kot častne gostje na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023. Nanj so naslovili več vprašanj, zanima jih strategija nastopa Slovenije v Frankfurtu.

Kot piše v pismu, ki ga je napisal predsednik DSP Dušan Merc in je z njim soglašal upravni odbor DSP, se kot reprezentativna organizacija slovenskih pisateljev in pisateljic sprašujejo, kakšna bo usoda slovenske predstavitve na sejmu in kakšen izplen za slovenske avtorje in založništvo lahko pričakujejo. "Očitno je, da je vodenje projekta znotraj Javne agencije za knjigo RS turbulentno in strokovno vprašljivo," je zapisal Merc in dodal, da se jim zdi smiselno in za javno/strokovno razpravo vzpodbudno, da bi pregledno razgrnili temeljne podatke, ki so vodilo priprav.

Zanima jih, kaj je strategija nastopa Slovenije kot častne gostje na največjem knjižnem sejmu na svetu? Zamenjava vodstva Javne agencije za knjigo RS (Jak) in zamenjave v svetu agencije dokazujejo, da se usmeritve spreminjajo in da se bodo verjetno še spreminjale, zato jih zanima tudi, kdo je oblikoval novo strategijo ter kdo jo vodi glede na to, da je Rupel kot direktor Jaka črnogled glede svoje prihodnosti in je tudi napovedal, da si želi, da bi ga kdo zamenjal.

DSP zanima tudi, kateri od odborov za nastop v Frankfurtu oz. kateri posvetovalni organ - oblikovanih je bilo več, nekateri so se prenehali sestajati, ker jih Jak ni več pozval k delu, pojavili so se novi - sprejema odločitve.

V DSP so prepričani, da bi javna razgrnitev podatkov odgnala vsakršne dvome in sume o "rokohitrskih, lobističnih in političnih ozadjih priprav na možnost izjemnega, strokovnega in samozavestnega nastopa slovenske literature in slovenskega založništva na največji knjižni prireditvi na svetu".

Direktorja Jaka sprašujejo še, kateri založniki so bili povabljeni k dajanju predlogov, kateri so bili sprejeti in kateri zavrnjeni, kaj so prioritete nove vizije in kdo jih je postavil, kdo in po kakšnih kriterijih je izbral nemškega in slovenskega selektorja in s kakšnimi mehanizmi bo Jak podprla neposredne nastope slovenskih založnikov v poslovanju s tujino.

Zanima jih tudi, kako je bila izbrana nemška literarna agencija, ki naj bi v Nemčiji delovala v imenu slovenskih založnikov in avtorjev ter kdo in zakaj je predlog glavnega gesla slovenskega nastopa, poetični in kozmopolitski verz pesnika Edvarda Kocbeka Sosed na oblaku, zamenjal z geslom Satovje besed, ki predstavlja ruralnost in domačijskost.

Pristop, da Slovenci ponujamo nemški strani spiske, s katerih naj si ona izbere, katere prevode bo Jak financiral, kot piše v pismu, "govori o pohlevnosti in nesamozavesti, pokornosti in ponižnosti". Kot še piše, bi prvi korak nedvomno moral biti izbor knjig, ki jih Slovenija želi predstaviti Nemcem in svetu, manjši, drugi del pa naj bi bile knjige, ki si jih nemški založniki izberejo sami. Še posebej, ker naj bi vse to financirala slovenska stran. Zanima jih tudi, kako bodo predstavili zgodovino slovenske knjige.

In nenazadnje: koliko denarja bo dejansko namenjenega slovenskemu nastopu v Frankfurtu, kakšen je urnik poteka priprav, v kakšni meri in kako se bodo v nastop slovenske knjige in jezika vključila ostala ministrstva?

V DSP so prepričani, da bi javna razgrnitev podatkov odgnala vsakršne dvome in sume o "rokohitrskih, lobističnih in političnih ozadjih priprav na možnost izjemnega, strokovnega in samozavestnega nastopa slovenske literature in slovenskega založništva na največji knjižni prireditvi na svetu".