Damjana Kolar

8. 12. 2021  |  Kultura

Svet, ki ga pravzaprav vsi zelo dobro poznamo

Premiera distopijskega trilerja Izredne razmere

© Peter Giodani

V Mestnem gledališču ljubljanskem bo 11. decembra ob 20. uri premiera prve slovenske uprizoritve drame Izredne razmere nemškega dramatika in gledališkega režiserja Falka Richterja v režiji Jana Krmelja. Napet in srhljiv distopijski triler opozarja na mnoge pereče probleme sodobne družbe, predvsem strah pred izgubo socialne in ekonomske varnosti.

Falk Richter (1968) spada med najuglednejše nemške dramatike in režiserje svoje generacije. Njegove igre so prevedene v več kot petindvajset jezikov in uprizarjane skoraj po vsem svetu. S stališča velikosti igralske zasedbe spada njegova drama Izredne razmere med komorne igre, s stališča pomenljivosti in razsežnosti sporočila pa med njegova družbeno najbolj angažirana besedila.

Drama prikazuje družino, moža, ženo in njunega sina. Starša imata dobro službo, zato si lahko privoščijo življenje v elitni soseski. Niso le preskrbljeni, ampak tudi varni, kajti njihov svet obdaja visok zid. Na drugi strani tega zidu v revščini in kaosu živijo ljudje, ki so imeli v življenju manj sreče, znotraj novodobnega obzidja pa v nadzorovanem redu, razkošju in sožitju z drugimi uspešneži prebivajo junaki Izrednih razmer. Zdi se, da imajo vse, kar si je mogoče želeti. 

Richter je v Izrednih razmerah ustvaril napet in srhljiv distopijski triler. Na videz popolno življenje družine v tej drami je polno razpok, ki opozarjajo na številne pereče probleme sodobne družbe. Da bi se počutile varne, so osebe prostovoljno izbrale izoliranost od resničnega življenja za zidom ter podvrženost nenehnemu nadzoru nevidne vladajoče elite.

Na videz popolno življenje družine v tej drami je polno razpok, ki opozarjajo na številne pereče probleme sodobne družbe. Da bi se počutile varne, so osebe prostovoljno izbrale izoliranost od resničnega življenja za zidom ter podvrženost nenehnemu nadzoru nevidne vladajoče elite.

"V drami Izredne razmere nas avtor popelje v svet, ki ga pravzaprav vsi zelo dobro poznamo. V naše notranje dvorišče, v katerem naj bi bilo vse lepo in urejeno, za visoko ograjo pa na zunanji strani prežijo okoljske katastrofe, finančni propadi, epidemije. Informacije, ki preko te visoke ograje pridejo do notranjega prostora in vstopajo v možgane, so zelo omejene in predelane ter ne kažejo pravega dogajanja na zunanji strani. Možgani so tako ob pomanjkljivih in popačenih informacijah, ki prihajajo izza ograje, v nekakšnem stanju negotovosti in zmede, procesi interpretacije pa potekajo v nepredvidljivih smereh. Delo, nastalo leta 2007, je še kako aktualno v današnjih razmerah. Sodobna družba ljudi vedno bolj zapira za visoke ograje, odprtost in globalnost sta le navidezna pojma. Tehnologija nam namreč zmore pripeljati zunanji svet na naše dvorišče, hkrati pa zna tudi poskrbeti, da so informacije o svetu, ki nas dosežejo, predelane in pripravljene tako, da je slika zunanjega sveta v naših možganih popačena," je v gledališkem listu zapisal Blaž Koritnik.

V predstavi igrajo: Iva Krajnc Bagola, Branko Jordan in Gašper Lovrec. Besedilo drame je prevedla Anja Naglič. V ustvarjalnem procesu nastajanja uprizoritve so sodelovali dramaturginja Petra Pogorevc, kostumografinja Špela Ema Veble, lektor Martin Vrtačnik, avtor glasbe Luka Ipavec, oblikovalce svetlobe Boštjan Kos, oblikovalec zvoka Sašo Dragaš in asistent dramaturginje Tilen Oblak.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.