Heroji našega časa

MAXXI je osrednji italijanski muzej sodobne umetnosti, a ni le to: je tudi eden najpomembnejših na svetu. Ko je njegov umetniški direktor Hou Hanru Zdenko Badovinac, tedaj še direktorico Moderne galerije, povabil, naj zasnuje razstavo sodobne umetnosti, ki danes nastaja na območju nekdanje Jugoslavije, je bil to velik, izjemen dogodek – tudi za slovensko umetnost.

Razstava Večje od mene – Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije je od maja do septembra gostila 50 umetnikov, tudi 14 slovenskih. To ni bil edini letošnji globoki poklon slovenskim umetnikom na tujem – tu so še vsaj nova predstava Edwarda Cluga v Bolšoj teatru, odličja Aleksandra Gadžijeva na najpomembnejših klavirskih tekmovanjih, nagrada jarman Jasmine Cibic, nagrada world press photo Cirila Jazbeca, nova predstava Mateje Koležnik v gledališču Berliner Ensemble ... Bil pa je prvi, ki ga je od kulturne vojne opita domača oblast brutalno oblatila. Slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj je v depeši, ki jo je januarja prestregla Mladina, zapisal, da razstave ne bodo podprli, ker ne promovira slovenske umetnosti, temveč jugoslovansko, in je zato v »posmeh obletnici slovenske države«.

Gre seveda za ponavljanje temeljne mantre ministra Vaska Simonitija – da je kultura »nacionalna substanca«. Da je tukaj zato, da udejanji, povzdigne narod in državo Slovenijo. A takšno razmišljanje je preživeto. Umetniki ne morejo in tudi ne bi smeli povzdigovati naroda in države, morali bi biti kritični glas v razpravi, kaj nacionalna identiteta sploh pomeni.

Kritične glasove, heroje našega časa, je predstavila tudi razstava v muzeju MAXXI. V Sloveniji pa se prostor zanje nevarno oži in tudi gostovanja te razstave v Moderni galeriji, kjer so Zdenko Badovinac zrušili s položaja že mesec pred depešo, še vedno nismo dočakali.