DK, STA

 |  Kultura

Koliko ranljivosti si še dovolimo v družbi apatičnosti?

Festival literature sveta Fabula bo potekal med 4. marcem in 15. aprilom

Festival Fabula bo odprl ruski pisatelj Sergej Lebedjev, velik nasprotnik Putinovega režima.

Festival Fabula bo odprl ruski pisatelj Sergej Lebedjev, velik nasprotnik Putinovega režima.
© cd-cc.si

Letošnji Festival literature sveta Fabula, ki bo potekal v Ljubljani med 4. marcem in 15. aprilom, bo preizpraševal človeško in družbeno ranljivost ter si prizadeval za politiko vključevanja. Uradno odprtje festivala, ki bo 5. marca v Cankarjevem domu, bo v ospredje postavilo aktualna vprašanja, saj bo gost ruski pisatelj Sergej Lebedjev, velik nasprotnik Putinovega režima.

Festival, ki bo letos potekal v živo pod sloganom Krhki (Ne)močni svet, bo v Slovenijo znova pripeljall tako uveljavljene kot perspektivne avtorje in avtorice. V primeru izrednih okoliščin, ki bi onemogočile dogodke v živo, se bodo pogovori preselili na splet. V vsakem primeru pa bodo po njih na voljo posnetki dogodkov, je na novinarski konferenci povedal umetniški vodja Fabule Aljaž Koprivnikar, ki verjame, da se z digitalizacijo Fabulo približuje ranljivim skupinam, ki jim je dostop do dogodkov med pandemijo ali tudi sicer onemogočen.

Pričakuje se, da bo Sergej Lebedjev, "močan glas ruske opozicije", kot ga je opisal programski direktor Beletrine Aleš Šteger, festival odprl v živo. Zaradi trenutnih razmer se bo v najslabšem primeru pogovora udeležil preko videokonference. Udeležba francoskega avtorja Didierja Eribona trenutno še visi v zraku zaradi zdravstvenih zapletov. Napovedano predavanje francoskega filozofa je del sklopa Fabula v teoriji, kjer mu družbo dela nigerijska avtorica in feministična aktivistka Chimamanda Ngozi Adichie. Njeno predavanje je bilo prestavljeno na konec aprila, spodbudno pa je, da ga bo avtorica podala v živo.

Na Fabulinih literarnih večerih bodo tokrat poleg Lebedjeva, ki bo govoril o svojem romanu Dežela pozabe, nastopili še švicarska pisateljica Zora del Buono, nizozemski nebinarni avtor Marieke Lucas Rijneveld, japonska avtorica Mieko Kawakami in hrvaška avtorica Ivana Šojat. Zora del Buono bo predstavila svoj roman Maršalinja, družinsko sago, ki se med drugim dogaja tudi na slovenskih tleh, od koder avtorica delno izvira. Marieke Lucas Rijneveld, prejemnik nagrade mednarodni booker leta 2020, bo spregovoril o svojem prvencu Nelagodje večera, Mieko Kawakami pa bo predstavila roman Vsa moja poletja, ki jo je izstrelil med svetovne zvezde. Literarni večer z Ivano Šojat pa bo bralcem približal njen roman Unterstadt, ki na Hrvaškem velja za kultno delo.

Festival, ki bo letos potekal v živo pod sloganom Krhki (Ne)močni svet, bo v Slovenijo znova pripeljall tako uveljavljene kot perspektivne avtorje in avtorice. V primeru izrednih okoliščin, ki bi onemogočile dogodke v živo, se bodo pogovori preselili na splet.

Fabula Hub, platforma za uveljavljanje perspektivnih imen, bo medtem v ospredje postavila hrvaški mladi talent, avtorja Dina Pešuta, ki bo predstavil roman Očetov sinko. Slovensko občinstvo ga bo lahko pobliže spoznalo tudi v Mini teatru, kjer bodo uprizorili njegovo igro Granatiranje. Fabula pred Fabulo je v začetku februarja gostila pogovor z bosanskim avtorjem Dževadom Karahasanom, predvidoma v drugi polovici aprila pa bo sledila Fabula po Fabuli, ki bo s slovenskima avtoricama Brino Svit in Majo Haderlap zaokrožila festival z razmislekom o slovenski večjezični literaturi.

"Letošnja Fabula še vedno označuje tranzicijo," je povedal Aljaž Koprivnikar ter dodal, da njen program predstavlja nadgradnjo vsebin iz prejšnjega leta, ko je skupaj s Katjo Šifkovič, izvršno producentko festivala, prevzel vodenje Fabule ter začrtal nove smernice. Letos se znova soočamo z relevantnimi vprašanji, medtem ko v Evropi divja vojna, pandemija še vedno odzvanja, preteče pa so tudi druge krize, vključno z ekološko, je rekel. Letošnji avtorji in avtorice se v svojih delih soočajo z vprašanjem, "koliko ranljivosti si še dovolimo v družbi apatičnosti".

Skupaj s Katjo Šifkovič sta poudarila sodelovanje z drugimi založbami in ustanovami ali organizacijami, kot so gledališča, AGRFT in revija Razpotja. V sodelovanju z založbo UMco je tako Beletrina izdala Zapiske o žalovanju Chimamande Ngozi Adichie in skupaj z založbo *cf bo ob koncu tedna izšlo delo Didierja Eribona Vrnitev v Reims. Spremljevalni program bo med drugim vključeval delavnice, razstave in igralske interpretacije. S pomočjo Fabulininega izbora bo festival dosegel tudi druga mesta, še tekom festivala pa bo zaživel tudi projekt poslušalnega fotelja v upokojenskih domovih, ki bo starejšim omogočil prostor za poslušanje zvočnih knjig, je dodal Koprivnikar.

Aleš Šteger je poudaril, da se z novim programom "poglablja koncept Fabule kot mestnega festivala", prav tako pa je v ospredju njegov interaktivni način. Beletrina pri organizaciji sodeluje s Cankarjevim domom (CD) in drugimi organizacijami, vključno z Javno agencijo za knjigo, Mestno občino Ljubljana in Ljubljano, Unescovim mestom literature. "

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.