Pregledna razstava Nikolaja Beera

Na ogled do 8. maja v Kranju

V Mestni hiši v Kranju je do 8. maja na ogled pregledna razstava slik in risb akademskega slikarja Nikolaja Beera. Lev Menaše ga je v monografiji Nikolaj Beer (Ljubljana, 1993) označil za umetnika nasprotij in za goričanskega luteranskega mojstra. Glede na motiviko njegovih del ga lahko uvrstimo tako med ekspresioniste kot med slikarje, ki so zmožni tesnega, čustvenega odnosa z naslikanim motivom.

Kot je v spremnem besedilu k razstavi zapisala Irma Brodnjak Firbas, je pri oblikovnih vidikih Beerovega slikarstva treba izpostaviti njegovo spontano in zgoščeno risbo, ki v svojem ekspresivnem izrazu zelo uspešno podpira motivne plati umetnikove ustvarjalnosti.

"Pomemben formalni element, ki ga umetnik nevsiljivo vključi v svoje kompozicije, je pogosto tudi njegov rokopis, s katerim v obliki citatov ali aforizmov povzema naslikano oziroma z nami deli lasten miselni tok, ki ga spremlja in vodi med ustvarjalnim procesom," je pojasnila kustosinja Galerije Murska Sobota.

Ob teh zapisih je spomnila še na umetnikove slikarske začetke, saj se je kot mladostnik s slikanjem prvič srečal, ko je slikal napise na pogrebne kočije, kar je bila navada v protestantskih krajih, od koder umetnik izvira.

"Najbolj povedne so tiste kompozicije, na katerih je edini motiv težka, mastna, rodovitna panonska zemlja, ki omogoča preživetje. Beerova zemlja je preorana, prepojena s krvjo in znojem ljudi, ki so jo obdelovali, slikarjeva poteza je težka kot blato, barva se spreminja v nemirno ilovnato snov, ki jo spretno ukroti slikar."

Damir Globočnik,
Gorenjski muzej

Damir Globočnik iz Gorenjskega muzeja je kot morda najbolj značilen Beerov motiv izpostavil njivo. Beer včasih na slike vključi tudi človeško figuro, kot sta sejalec ali pobiralec krompirja, pri nekaterih slikah pa je kmečko delo na poljih osrednji motiv.

"Najbolj povedne so tiste kompozicije, na katerih je edini motiv težka, mastna, rodovitna panonska zemlja, ki omogoča preživetje. Beerova zemlja je preorana, prepojena s krvjo in znojem ljudi, ki so jo obdelovali, slikarjeva poteza je težka kot blato, barva se spreminja v nemirno ilovnato snov, ki jo spretno ukroti slikar," je zapisal Globočnik.

Kot je pojasnil, Beerovi temperamentni barvni nanosi na površini slike ustvarjajo reliefno teksturo. Tako uspe Beeru predstaviti zemljo v neprestanem gibanju in spreminjanju, zemljo, ki se kot nekakšno morje razliva po površini platna oziroma po prekmurski ravnini in prekriva vse.

Beer se je rodil leta 1945 v Križevcih v Prekmurju, leta 1973 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani iz diplomiral pri profesorju Gabrijelu Stupici. Kot svobodni umetnik živi in ustvarja v Izlakah, v skoraj petih desetletjih delovanja pa je ustvaril obsežen slikarski opus s prepoznavno likovno govorico.

JljRHviY8O8