Sistem za podporo življenju

Predstavitev umetniškega kolektiva DISNOVATION.ORG

V okviru Aksiominega programa Taktike & praksa #12: Novi ekstraktivizem se bo, 20. aprila ob 19. uri, na predavanju v Cukrarni predstavil umetniški kolektiv DISNOVATION.ORG, ki se ukvarja s prepletanjem sodobne umetnosti, raziskav in hekanja; s povezavami med njimi pa si prizadeva osmisliti našo skupno sodobno realnost oz. prihodnost. Z ustvarjanjem situacij motenj, razprav in špekulacij pod vprašaj postavljajo prevladujoče tehno-pozitivistične ideologije z namenom, da bi spodbudili naracije post-rasti. Njihov obširen projekt spekultativnega raziskovanja Post-rast pred preizkušnjo postavi prevladujoče narative o rasti in napredku in si na novo zamisli družbeni metabolizem, pri čemer se naslanja na ekofeminizem, staroselsko vednost, okoljsko računovodstvo in historični materializem.

Po predavanju si  bo v Projektnem prostoru Aksioma mogoče ogledati enega izmed prototipov Post-rasti, in sicer instalacijo Sistem za podporo življenju, ki skuša v eksperimentu umetne kmetije v zaprtem prostoru gojiti kvadratni meter pšenice, da bi prikazala, kako pomembno in preveč izkoriščano je nenehno delo biosfere.

Eksperiment Sistema za podporo življenju sestoji iz enega kvadratnega metra pšenice, ki se umetno prideluje v zaprtem okolju. Vsi vnosi, kot so voda, svetloba, toplota in hranila, se merijo in javno prikazujejo. "Ta kvadratni meter velika enota Sistema za podporo življenju je zmožna priskrbeti enodnevno kalorično prehrano za potrebe enega odraslega človeka vsake štiri mesece. Da bi posameznega odraslega človeka hranili vse leto, bi potrebovali približno sto takih enot, ki bi delovale hkrati. Ta postopek naredi otipljive rede velikosti materialnih in energijskih tokov, ki so potrebni za reprodukcijo človeških prehranskih potreb v zaprtih ali umetnih okoljih za razliko od zunanjega kmetijstva na ornem zemljišču. Ta eksperiment z gojiščem v zaprtem prostoru je protiprimer, ki pokaže na obsežnost ekosistemskih prispevkov, vključenih v konvencionalno kmetijstvo, ki kljubujejo konvencionalnemu ekonomskemu redukcionizmu," so zapisali ob razstavi.

Ta eksperiment s poskusom, da bi v zaprtem okolju gojili osnovno živilo, kot je pšenica, ki je v zgodovini nudilo največji delež potrebnega zaužitja kalorij za ljudi v Evropi, nudi občutek obsega ekosistemskih prispevkov, ki so v okviru trenutnih ekonomskih konvencij slabo prepoznani. "Empirične "ocene dejanskih stroškov", pridobljene prek tega eksperimenta v zaprtem prostoru, se gibljejo okoli 200 evrov na kilogram pšenice, kar je ekstravaganten strošek v primerjavi s trenutno tržno ceno 15 centov na kilogram. Čeprav za določene rastline lahko uporabimo hidroponiko, pa v primeru potrebne kalorične prehrane za zdaj ni ekonomsko upravičljive zamenjave za konvencionalno kmetijstvo, ki je radikalno in neločljivo zakoreninjeno v biosferi," so še poudarili v Aksiomi.