Damjana Kolar

14. 5. 2022  |  Kultura

Film tedna: Belfast

Humoren, nežen in globoko oseben spomin Kennetha Branagha na njegovo rojstno mesto

V Kinodvoru bo 18. maja ob 19. uri premiera filma Belfast, ki se odvija v burnem obdobju poznih šestdesetih let. Gre za humoren, nežen in globoko oseben spomin Kennetha Branagha na njegovo rojstno mesto. Film je prejel oskarja za najboljši izvirni scenarij in nagrado BAFTA za najboljši britanski film. Po filmu bosta o "Spominu v razdeljenih mestih" spregovorila prof. Fearghal McGarry, profesor moderne irske zgodovine, Queen’s University Belfast, in dr. Kaja Širok, direktorica Go! Borderless 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica - Gorizia.

Severni Belfast, avgust 1969. Devetletni Buddy natančno ve, kdo je in kam sodi. Je otrok delavskega razreda, srečen, ljubljen in varen. Njegov svet je živahna in zabavna ulica, kjer prebiva vsa njegova razširjena družina, kjer sosedje držijo skupaj in kjer se je nemogoče izgubiti, saj se v Belfastu vsi poznajo – ali pa se tako vsaj zdi. Toda družbeno nezadovoljstvo se stopnjuje, in ko na Buddyjevi ulici nazadnje izbruhne nasilje, se njegov otroški svet čez noč obrne na glavo.

"To je najbolj oseben film, kar sem jih kdaj posnel; pripoveduje o kraju in ljudeh, ki jih imam rad. Belfast je mesto zgodb. V poznih šestdesetih letih je doživljal zelo razburkano, dramatično in včasih nasilno obdobje, v katerem se je znašla tudi moja družina. Potreboval sem petdeset let, da sem našel pravi način, kako o tem pisati; da sem našel ton, ki sem ga iskal. Zgodba o mojem otroštvu, ki je navdihnila film, je postala zgodba o tisti točki v življenju vsakega človeka, ko otrok prestopi v odraslost, ko je konec nedolžnosti. V Belfastu leta 1969 so ta prehod pospešili nemiri, ki so divjali okoli nas. Upam, da bo Buddyjeva zgodba občinstvo zabavala. Belfast prežemata nekakšen optimizem in vitalnost, za katera upam, da se odražata tudi v filmu; pa tudi zelo spodbuden humor. Upam, da bodo gledalci začutili veselje in včasih žalost mesta in da bodo ob pogledu na odseve drugih življenj razumeli, da niso sami," je zapisal režiser.

Otok Irska je bil razdeljen leta 1921. Šest okrožij province Ulster je postalo Severna Irska ter ostalo del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, iz preostalega dela otoka pa je nastala neodvisna Republika Irska (Éire v irščini). Zaradi diskriminacije, ki jo je na področjih dodeljevanja stanovanj in zaposlovanja doživljalo manjšinsko katoliško prebivalstvo, so Severno Irsko vse do leta 1967 pretresali veliki politični in državljanski nemiri. Avgusta leta 1969 je v Belfastu, glavnem mestu Severne Irske, izbruhnilo nasilje. Številne delavske družine so se izselile ali pa so jih v odhod prisilili z ustrahovanjem. Severni Belfast je bil bolj prizadet kot katerikoli drug del Severne Irske; tam je umrlo največ ljudi, zlasti civilistov.

Ja3PPOnJQ2k

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.