Kralj Shabaka

V Ljubljano se po štirih letih vrača eden ključnih koščkov mozaika »novega londonskega jazza«, mini pleh ustroj Sons of Kemet. Njegov vodja, saksofonist in klarinetist Shabaka Hutchings, ki pogosto zvedavo poseže še po neštetih drugih pihalih, je hkrati najprepoznavnejši obraz te scene, zadnja leta izrazito priljubljene ne le med pripadniki zrelejših generacij, ampak tudi med mladežjo. Hutchings je torej njeno prvo ime, a ne le zato, ker je znan po izjemni disciplini, delovnem etosu, studioznosti in nekakšni zenovski mirnosti. Hkrati se je vzpostavil tudi kot prava ikona. Celo sobendaši ga na odru označujejo za superjunaka. No, sam je glede tega precej bolj zadržan. »To je vtis, ki si ga ustvarijo ljudje in je plod tega, kar pač počnem na odru,« je povedal za Mladino.

Shabaka Hutchings, znan tudi kot King Shabaka (Kralj Shabaka), letnik 1984, je zgodnje otroštvo preživel v Birminghamu, od šestega do šestnajstega leta pa živel v domovini prednikov, na Barbadosu. Mama se je odločila, da bo odraščanje na karibskem otočku zanj primernejše kot v nestrpnem okolju britanske družbe. Občudovalec reggaeja in hiphopa je že, ko je bil otrok, resno poprijel za klarinet in se ob vrnitvi na Otok vključil v institucionalno glasbeno izobraževanje. Med študijem klasične glasbe na ugledni šoli Guildhall School of Music & Drama je zvečer obiskoval londonske klube in nabiral prve odrske izkušnje na jazzovskih jam sessionih. Profesorji so negodovali, češ da jazz ni primeren za resne glasbenike. A je vztrajal in nato začel igrati v bendih. Eden je postal stalnica – to je prav Sons of Kemet, ki je prvenec Burn izdal leta 2013.

Sons of Kemet danes ni njegova edina zasedba, deluje tudi v bendih Shabaka and the Ancestors in The Comet Is Coming, je pa vsekakor najuspešnejša. Zanimiva je zato, ker ne gre za prav vsakdanji jazzovski kvartet. Člani uporabljajo nenavaden arzenal glasbil: dve bateriji, tubo v vlogi basa in v ospredju saksofon, včasih klarinet, ki skupaj postrežejo s svojstvenim karnevalskim, a tudi zelo sodobnim izrazom jazzovske govorice. Je to sploh še jazz? »Če skušaš postaviti mejo temu, kaj je jazz, ravnaš narobe. Jazz je odnos do ustvarjalnosti, ne specifična glasbena forma. Mislim, da se svoje glasbe lotevamo ustvarjalno in smo vzpostavili povezavo z estetiko, ki izhaja iz te tradicije. Vključujemo pa tudi druge tradicije. To pa je spet skladno s tradicijo tega, kar poznamo kot jazz,« pravi.

Prav zasedba Sons of Kemet ima med vsemi skupinami »novega londonskega jazza« najbolj jasno politično držo. Njeni zadnji plošči sta bili naslovljeni Your Queen is a Reptile (v prevodu Tvoja kraljica je plazilec) in Black to the Future (Črno v prihodnost). S prvo je zasedba zavzela zelo kritično stališče do britanske kraljice in se hkrati poklonila heroinam črnskega boja. Na drugi, kjer so se ji pridružili pevke in pevci, je še precej bolj eksplicitno politična.

Zdi se, da je od prvih glasbenih korakov Shabake Hutchingsa do danes prisoten poseben zagon: treba je misliti (in muzicirati, igrati!) in se samoorganizirati zunaj okvirov okostenelih sil (imperialnih) moči in konvencij.

Ali po njegovem mnenju torej obstaja alternativa zastarelim družbenim (še zmeraj pogosto monarhičnim) ureditvam na stari celini? »Evropa je Evropa zaradi ureditve, ki jo oblikuje. Monarhije so del specifične zgodovine, to je srž tega, kar razumemo kot Evropo. Je globlje od razmišljanja o tem, ali obstaja alternativa. Alternative ni, Evropa je to, kar je. Lahko seveda utopično razmišljamo zunaj evropskega okvira, ampak da bi to utopijo lahko živeli, bi morali Evropo zapustiti,« je prepričan.

Shabaka Hutchings ni le član priljubljenih glasbenih skupin s polnim koledarjem nastopov (zasedbo Sons of Kemet je v Ljubljano privabil festival Druga godba in bo skupaj z ameriško hiphoperko, poetinjo in vizualno umetnico Moor Mother v ponedeljek, 30. maja, nastopila v ljubljanskem Kinu Šiška), nedavno je zagnal tudi svojo založbo. Ravnokar pa je izdal prvo samostojno malo ploščo in napisal knjigo Letters to a Young Musician, ki je nekje med avtobiografijo in napotki ali nasveti mladim glasbenikom – predvsem o tem, kako se izogniti silam, »ki ti govorijo, kaj lahko počneš in česa ne smeš«.

Je radoveden glasbenik, ki rad raziskuje in poprime ne le za ljudska glasbila, ampak tudi za priljubljena studijska orodja. Pred kratkim se je lotil ustvarjanja elektronske glasbe na samplerju. Nam je s tem že namignil, kakšni bodo njegovi naslednji založniški projekti? Pravi, da še ne. »Delam veliko različnih stvari in ob različnih časih pridejo v ospredje različne stvari. Včasih je težko konceptualizirati svoje početje, saj ko nekaj začneš, ni nujno, da takoj veš, kaj bo nastalo. Poleg tega moraš, preden je kaj zrelo za javnost, to dolgo razvijati.«

Mednarodni glasbeni festival:
Druga godba
Kje: Kino Šiška, Cankarjev dom, igrišče pred dvorano Tabor in druge lokacije, Ljubljana
Kdaj: do 30. maja 2022