»V Nemčiji je priznanje Izraela osnova in predpogoj za razpravo«

Politične razprave o umetniški svobodi in antisemitizmu

Letošnja documenta 15 se je v nemškem Kasslu začela z razpravo o umetniški svobodi in antisemitizmu. Documento, ki poleg beneškega bienala vsakih pet let prinaša najpomembnejšo predstavitev sodobne umetnosti, je odprl nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier.

Da documento, ki poteka od 1leta 955, odpre nemški predsednik, je bolj ali manj samoumevno, a letos je imel Steinmeier, kot je povedal, kar nekaj zadržkov glede svoje udeležbe. "Želim biti odkrit: V zadnjih tednih nisem bil prepričan, ali bom danes tukaj," je dejal Steinmeier po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Steinmeier je v uvodnem govoru, ki se je navezoval na razpravo o antisemitizmu v povezavi z letošnjo documento, izpostavil, da documenta le redkokdaj sproža tako ostro in kritično razpravo, kot je letošnja. Indonezijskemu kuratorskemu kolektivu Ruangrupa je namreč eno od kasselskih združenj očitalo, da je vključilo tudi organizacije, ki podpirajo kulturni bojkot Izraela ali so antisemitske.

Kot je v govoru poudaril nemški predsednik, je umetniška svoboda pomemben steber demokratičnih družb, vendar ima tudi svoje meje. "Umetnost je lahko ofenzivna, mora sprožiti razprave," je še povedal in dodal, da je kritika izraelske politike dovoljena, a kjer se kritika izraelske politike prevesi v dvom o obstoju Izraela, je meja prekoračena, je še opozoril Steinmeier in dodal, da je še pred odprtjem documente opazil "nekaj nepremišljenega, neprevidnega ravnanja do države Izrael".

"V Nemčiji je priznanje Izraela osnova in predpogoj za razpravo. Presenetljivo je, da na tej pomembni razstavi sodobne umetnosti ni zastopan noben judovski umetnik iz Izraela," je še bil kritičen nemški predsednik.

"Umetnost je lahko ofenzivna, mora sprožiti razprave. Kritika izraelske politike je dovoljena, a kjer se kritika izraelske politike prevesi v dvom o obstoju Izraela, je meja prekoračena."

Frank-Walter Steinmeier,
nemški predsednik

Duha na documenti najbolj buri predstavitev palestinske skupine The Question of Funding, ki je sprožila razpravo o antisemitizmu. Umetnik Mohamed al Havajri na primer v svoji seriji Guernica Gaza združuje podobe napadov izraelske vojske na palestinsko ozemlje s klasičnimi motivi Milleta, Delacroixa, Chagalla in van Gogha. Naslov serije je povezan s sliko Guernica Pabla Picassa, ki je nastala leta 1937 kot odgovor na nacistično uničenje španskega mesta.

V luči političnih razprav v povezavi z documento so sobotni otvoritveni dan v Kasslu pospremili tudi manjši shodi propalestinskih in proizraelskih skupin.

Documenta, ki letos sodobno umetnost prikazuje kar na 32 različnih mestih, bo v Kasslu na ogled do 25. septembra. Letošnja documenta predstavlja globalni Jug. Poudarek ni na umetniškem delu samem, temveč na umetnosti kot kolektivnem procesu.

Koncept kolektiva Ruangrupa temelji na indonezijski arhitekturi lumbung. V otoški državi je lumbung beseda za skupno skladišče za riž, v katerem se odvečni pridelek shrani v korist skupnosti. Umetniška vodstvo kolektiva je želelo to tradicijo delitve prenesti tudi na svetovno umetniško razstavo v Kasslu, je še poročala dpa.

JjeFD1aB8j0

W5NkpA0KWQw

ottp31HzfMs