STA

28. 6. 2022  |  Kultura

O bolečini in trpljenju duš tistih, ki so jih brutalno umorili, posilili in mučili

Dobrodelna prodajna razstava V Ukrajini/Iz Ukrajine je v Ljubljani na ogled le še do 30. junija

Evgenia Poberezhna: In the Shelter

Evgenia Poberezhna: In the Shelter

Ob mednarodnem dnevu beguncev (20. junija) je Zavod za avtorsko produkcijo, izobraževanje, inovativnost in sodelovanje (Zavod APIS) v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), ukrajinsko skupnostjo in partnerji pripravil tematsko razstavo o Ukrajini, ki jo kurira Manca Juvan. Prodajna razstava v Atriju ZRC SAZU z naslovom V Ukrajini/Iz Ukrajine skozi vizualne podobe, ki jih spremljata beseda in zvok, pripoveduje o Ukrajini skozi, a prav tako onkraj podob vojne. 

Izkupiček od prodaje del bo namenjen umetnicam za njihovo podporo in nadaljnje ustvarjanje ter neposredni humanitarni pomoči v Ukrajini, so sporočili iz Zavod za avtorsko produkcijo, izobraževanje, inovativnost in sodelovanje (Apis), ki je razstavo pripravil ob sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC Sazu), ukrajinsko skupnostjo in partnerji ob svetovnem dnevu beguncev 20. junija. Kuratorka razstave v Sloveniji je Manca Juvan.

Likovna dela so ustvarile v Sloveniji živeče ukrajinske umetnice, ki so skozi umetniško ustvarjanje in osebne zgodbe izrazile, kako doživljajo napad na Ukrajino.

Tiste umetnice, ki (še) preživljajo trenutno dogajanje v Ukrajini, pa so spregovorila skozi svoja umetniška dela, predstavljena v projekciji z naslovom Še v Ukrajini?. Ta so nastala na pobudo v Sloveniji živeče ukrajinske umetnice Ane Miklaševič, ki je po ruskem napadu na Ukrajino začela delati z ukrajinskimi umetnicami ter jih spodbujati, da ne glede na razmere, nadaljujejo z ustvarjanjem.

Victoria Kovalchuck: Pain

Victoria Kovalchuck: Pain

Dela, ki so jih ustvarili predvsem ukrajinski dokumentaristi in umetniki ter umetnice, beležijo in interpretirajo kulturno-družbeno življenje v Ukrajini, njeno pokrajino in dogajanja ob ruski invaziji na Ukrajino pred in po napadu ruske vojske na državo 24. februarja.

Namen razstave, kot pišeta njena prvotna sokuratorja, Fred Ritchin in umetnica Ira Lupu, je predstaviti kontekst za razumevanje ukrajinske kulture, ki presega refleksijo vojne in odseva resničnejši duh države.

Razstava je bila do 9. maja na ogled v newyorški The Gallery at Dobbin Mews. Kuratorka Manca Juvan je prvotnemu izboru avtorjev dodala dela slovenskega fotografa Jureta Eržena, ki jih je ustvaril v Ukrajini.

"Otroci so delali domače naloge, glasbeniki so igrali pesmi, celo novorojenčki so privekali na svet. Tam je bilo življenje. Torej bomo živeli."

Orina Fedotova

"Celotna razstava V Ukrajini/Iz Ukrajine razširja trenutno prevladujočo narativo o Ukrajini, ki smo ji priča v običajnem dnevnem poročanju medijskih hiš. S tem, ko prostor izraza ponudi ukrajinskim umetnicam in dokumentaristom - tistim, ki so še v domovini, in tistim, ki so drugod, tudi v Sloveniji, zato, da izrazijo svojo lastno izkušnjo oziroma pogled, jim omogoči, da participirajo v javnem diskurzu," je o razstavi povedala Juvan.

Petnajstletna Orina Fedotova, rojena v Donecku, ki zdaj živi v Ljubljani, je o svojem delu z naslovom Metro življenja zapisala, da se je od začetka vojne pred obstreljevanjem v harkovski podzemni železnici skrivalo skoraj 15.000 ljudi. "Otroci so delali domače naloge, glasbeniki so igrali pesmi, celo novorojenčki so privekali na svet. Tam je bilo življenje. Torej bomo živeli," je zapisala.

Viktorija Kovalčuk, umetnica iz Kijeva, o svojem delu z naslovom Bolečina pravi, da ga je naslikala, ko je ukrajinska vojska osvobodila mesto Buča. Takrat je svet izvedel za grozodejstva, ki naj bi jih v mestu nad civilisti izvedli ruski vojaki.

"Delo priča o bolečini in trpljenju duš tistih, ki so jih brutalno umorili, posilili in mučili. Vojna in njena grozodejstva se nadaljujejo in misel, da vsak dan umre toliko ljudi, nam ne dovoljuje, da se naše rane zacelijo," je o svojem delu zapisala umetnica.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.