STA

3. 8. 2022  |  Kultura

Kljub vsem pravicam, je v Sloveniji še vedno potreben varen in ustvarjalen LGBT+ prostor

Pol stoletja Škuca, ki ima v kulturnem, umetniškem in družbenem prostoru pri nas pionirsko vlogo

Društvo Škuc je v slovenskem prostoru dejavno že 50 let. V tem obdobju je iz Študentskega kulturno-umetniškega centra prerasel v eno vidnejših nevladnih organizacij kulturno - umetniške produkcije v Sloveniji. Pri njih so umetniško pot začeli številni kasneje doma in v tujini uveljavljeni slovenski umetniki.

Pomembna vloga Škuca na področju umetnosti ter družbenih gibanj v Sloveniji

Škuc, ki izhaja iz študentskega gibanja, velja za eno vidnejših nevladnih organizacij pri nas. Tukaj so nastali različni kolektivi, ki so kasneje ubrali samostojno pot, kot npr. založba Studia humanitatis. Prvič so razstavljali različni umetniki, ki so se kasneje uveljavili tudi na svetovni ravni, na primer Marjetica Potrč, Dušan Mandič in Duba Sambolec. Pri Škucu so bile posnete prve plošče številnih glasbenih skupin, tudi Pankrtov, Tomaža Pengova, skupine Laibach. Pomembno vloga je imel Škuc tudi pri nastanku različnih družbenih gibanj, je v pogovoru za STA orisala zgodovino društva koordinatorka Škuca Jasmina Kožar.

Pionirsko vlogo je imel Škuc na številnih področjih, od vizualnih umetnosti, glasbe, literature, filma, videa, gledališča, festivalske dejavnosti, LGBT aktivizma in založništva. Slednje je specializirano za LGBT+ literaturo in se ponaša z nagrajenimi ustvarjalci, kot so Brane Mozetič, ki je dvakrat prejel Jenkovo nagrado, to je prejela tudi Nina Dragičević, pa dobitnica nagrade Prešernovega sklada Suzana Tratnik ter prejemnica Župančičeve nagrade Nataša Velikonja in še številni za različne nagrade nominirani ustvarjalci.

Največji preboj in napredek Škuca na področju LGBT+ aktivizma

Škuc je največji preboj po oceni Jasmine Kožar naredil prav na področju LGBT aktivizma. V današnjem času pa Škuc predvsem odpira prostor kulturi LGBT skupnosti in njenim pripadnikom omogoča varen in ustvarjalen prostor. "Tudi v današnjih časih je še vedno potreben ta prostor, kljub vsem pravicam in vsem, kar smo že dosegli," je še povedala Jasmina Kožar. Pod okrilje Škuca med drugim sodi tudi najstarejši Festival LGBT filma v Evropi. Edina v širšem prostoru je tudi Lezbična knjižnica. Škuc na področju LGBT aktivizma sodeluje tudi z drugimi slovenskimi mesti, kot sta npr. Maribor in Nova Gorica, ter s sorodnimi organizacijami po svetu.

Smeli načrti in želje tudi za prihodnja naslednja desetletja

Pri Škucu se zavedajo, da jih čakajo novi izzivi. "Mislim, da nismo zaspali, smo se pa morali prilagoditi novim časom in novim izzivom," je še povedala Jasmina Kožar.

"Mislim, da nismo zaspali, smo se pa morali prilagoditi novim časom in novim izzivom."

Jasmina Kožar,
Škuc

Tudi za prihodnje si pri Škucu želijo, da bi bili še naprej aktualni in v koraku s časom. Kljub omejenim finančnim sredstvom ostaja želja po nadaljnjih kvalitetnih programih, vključno z nekomercialno usmerjenimi programi z avtorsko glasbo v ospredju, "ki marsikdaj ne pride na radijske postaje ali televizijo", ter da ohranijo zvesto občinstvo. Želijo si tudi, da bi izdali zbornik o zgodovini Škuca, a bi zanj potrebovali ustrezna finančna sredstva, ki jih še nimajo na voljo. V Slovenijo si želijo tudi pripeljati Bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja (BJCEM), kar so samo nekateri od številnih načrtov.

Pomoči v času pandemije covida-19 pomagale, da je Škuc dočakal 50 let

Dejavnosti Škuca so odvisne od sofinanciranja tako Mestne občine Ljubljane kot ministrstva za kulturo ter Javne agencije za knjigo. Po zaslugi prodaje knjig, večjih koncertov in klubske dejavnosti 30 do 40 odstotkov predstavljajo lastna sredstva. Ker je vse to zadnji dve leti zamrlo zaradi pandemije covida-19, so prav po zaslugi pomoči za blažitev posledic pandemije preživeli, je še povedala sogovornica, ki je trenutno sofinanciranje ocenila kot "kar dobro", bi si pa pri Škucu želeli izboljšati črpanje evropskih sredstev.

"Želimo si, da nas ne bi prizadela še kakšna epidemija ali da se zgodi še kaj hujšega v Evropi."

V Škucu si želijo, "da nas ne bi prizadela še kakšna epidemija ali da se zgodi še kaj hujšega v Evropi", je še povedala Jasmina Kožar. Dodala je, da v prihodnosti pričakujejo ustrezen dialog ter da je sedaj ministrstvo za kulturo, kot kaže, pripravljeno ohraniti Metelkovo 6 za nevladne organizacije, kjer ne gre samo za "pisarne, to so tudi produkcijski prostori, lezbična knjižnica, arhiv, ki je specifičen v tem prostoru". Tam potekajo tudi delavnice, v neposredni bližini sta tudi Škuceva kluba Tiffany in Monokel. Za mlade umetnike in avtorje, kjer marsikdo začne svojo kariero, je pomembna tudi Galerija Škuc v Stari Ljubljani, ki je z umetniško vodjo Tio Čiček še dodatno odprla prostor mladim.

V znamenju obletnice tudi letošnji festival Dobimo se pred Škucem

Pol stoletja Škuca se je letos odražalo tudi v nedavno končanem festivalu Dobimo se pred Škucem, kjer so pripravili 50 različnih dogodkov za 50 let. Rdeča nit festivala, katerega zametki segajo v 90. leta minulega stoletja, po letu 2000 pa je počasi dobival današnjo obliko, je Muzika na starem trgu s koncerti na podlagi javnega povabila izbranih skupin, na katerega se prijavijo tako mladi kot že tudi uveljavljene skupine. Letos jih je bilo kar 70 s po besedah Jasmina Kožar "res kvalitetno produkcijo", zato je bil končni izbor 12 izvajalcev precej zahteven.

Po dveh letih protikoronskih omejitev je brezplačen festival doživel novo rojstvo. Tako kot leta 2019 je bilo veliko turistov in domačih obiskovalcev, med njimi zelo zvesti, ki festival obiskujejo zadnjih 10, 20 let. Prav na zvestem in tudi vedno novem občinstvu želi Škuc stopiti tudi v naslednjih 50 let.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.