Je prihodnost seksi?

Razstava z naslovom I've seen the future baby, it's sexy poziva k rušenju obstoječih omejitev in zatiralskih struktur ter kliče k osvobajanju od določenih vedenjskih vzorcev

V Galeriji Škuc bodo drevi odprli mednarodno skupinsko razstavo z naslovom I've seen the future baby, it's sexy. Kot piše na spletni strani galerije, razstava "vabi na zdravilno popotovanje ter poziva k rušenju obstoječih omejitev in zatiralskih struktur. Kliče k osvobajanju od določenih vedenjskih vzorcev".

Ob drevišnjem odprtju bo v Turčiji rojena umetnica, ki živi in dela v Berlinu, Selin Davasse izvedla performans Seraf in Orakelj.

Izkušnja vseh, ki se identificirajo kot ženska ali kvir oseba, je neizogibno povezana z občutki krivde in sramu. "Ker so vrojeni, jih občutimo v svojem vsakdanu, saj spremljajo naša čustva in izbire," sta zapisali kustosinji razstave Tia Čiček in Teodora Jeremić.

Dodali sta, da smo trenutno "priča novemu valu medosebnega in institucionalnega nasilja. Medtem ko konstelacije tesno prepletenih mrež moči zatirajo telesa, seksualnosti in identitete, smo na socialnih medijih priča ponovnemu vzniku ritualnih praks pri sodobnih 'uročevalkah_cih'".

"Trenutno smo priča novemu valu medosebnega in institucionalnega nasilja. Medtem ko konstelacije tesno prepletenih mrež moči zatirajo telesa, seksualnosti in identitete, smo na socialnih medijih priča ponovnemu vzniku ritualnih praks pri sodobnih 'uročevalkah_cih'."

Tia Čiček in Teodora Jeremić,
kustosinji razstave

Razstava pa nas "vabi na zdravilno popotovanje ter poziva k rušenju obstoječih omejitev in zatiralskih struktur". "Privzemanje identitete 'čarovnice' nam pomaga raziskati prostore upora, saj omogoča dekonstrukcijo zgodb in rušenje zatiralskih struktur," sta še zapisali kustosinji.

Kvirovski umetniški kolektiv COVEN BERLIN obravnava naš odnos do užitka in ruši heteronormativno razumevanje seksualnega užitka ter ga, skupaj z vsemi njegovimi posebnostmi, z roba prestavi v središče dogajanja, kjer ga ni več potrebno zanemarjati, zanikati ali zamolčati.

Če sledimo zgledu romunske fotografinje Virginie Lupu, bomo ugotovili, kako se lahko marginalizacija in subverzija zlijeta v opolnomočenje. Lahko pa ostanemo tudi v mejah popularnega, v domačnem in običajnem okolju, ter ga postavimo na glavo, tako da najdemo načine, kako ga obiti in odkriti skrite pomene, kakor razkrivajo dela Karin Ferrari.

Mešanje dejstev in domišljije nam odpre nov svet možnih skritih pomenov in povezav, ki jih posreduje zahodna pop kultura. Lahko bi rekli, da skupaj tvorijo "zgodovino". Selin Davasse nas spomni na nujo in moč vnovičnega pripovedovanja radikalno predrugačenih zgodb, kjer resničnosti pojejo večglasno, znane strukture pa se stalijo v prelom in preobrazbo.

Podobno potrebo po razgrajevanju in ponovnem sestavljanju najdemo v delu multimedijske umetnice iz Gruzije Gvantse Jishkariani, ki se sicer naslanja in gradi na ruševinah preteklosti, a obenem preizprašuje uradne zgodbe s šivanjem, vezenjem, paranjem, krpanjem in rekonfiguracijo. Premišljevanje časovnosti je ključno v ustvarjanju Ozge Sahin, ki raziskuje potenciale našega spomina in njegovo nelinearnost.

Umetniški tandem Lealudvik, ki ga sestavljata Lea Jelenko in Matjaž Komel, skozi serijo intimnih poz pokažeta, da je proces aktivnega brisanja in ponovnega pisanja, raziskovanja, razumevanja, spreminjanja in odstiranja pomenov, plast za plastjo, podoben branju tarot kart. S telesnostjo se ukvarja tudi srbska umetnica Slavica Obradović, ki nas spomni, da je koncept "idealnosti" skrajno nedorečen, nestabilen in brezpomenski, saj največjo moč običajno najdemo v tistem najbolj mehkem in fluidnem v nas, sta še zapisali kustosinji razstave.

Razstava bo na ogled do 1. septembra.