The Comet Is Coming: HyperDimensional Expansion Beam

+ + + +

Ko govorimo o ne več tako novi »novi londonski stvari«, o zadnjem trendovskem sunku tamkajšnje scene sodobnega jazza, najprej pomislimo na nekoliko mehkejše odvode, ki se najraje pajdašijo s soulom (in afrom). Pa vendar, njegovo osišče, za katero se zdi, da se vse nekako vrti okoli njega, je Shabaka Hutchings, saksofonist in splošno gromki pihalec, ki se le redko zanaša na ležernejše pristope.

A komet vendarle ne kroži okoli njega. Shabaka je znan kot izrazit bend- lider zasedb Sons Of Kemet in Shabaka And The Ancestors, njegova vloga v trojcu The Comet Is Coming pa je povsem enakopravna vlogi preostalih članov, bobnarja Maxa Halletta Betamaxa in klaviaturista Dana Leaversa Danalogua. Stalna praksa je, da so avtorji skladb vedno vsi trije, saj muzika zasedbe nastaja med daljšimi sestanki, na katerih improvizirajo. Tako jo ustvarjajo kolektivno, o čemer je krotilec podivjanih sintetizatorjev Leavers pred leti za Mladino pripomnil: »Ne bi rekel, da gre za demokracijo, saj nikoli o ničemer ne glasujemo.«

Najbolj elektronsko zastavljen in najbolj klubsko nakalibriran ustroj iz druščine bolj prepoznavnih in uveljavljenih akterjev londonskega prostora je nase prvič opozoril leta 2016 s prvencem Channel the Spirits, kasneje pa si priigral sloves glasnega odrskega obvladača vesoljsko-apokaliptičnega sloga. Zadnja izdaja skupine, mala plošča The Afterlife, je bila nastavljena nekoliko bolj v polje lebdečega, na novem albumu pa druščina udari izrazito oprijemljivo in povsem konkretno. Hyper-Dimensional Expansion Beam je frenetičen, neposreden, klubski, ognjevit in krepko obtežen. Kadar je hrupen, je najbolj hrupno početje skupine doslej. In hrupen je kar pogosto.

Album je posnet na hitro, v le štirih dneh. Snemali so, nekoliko ironično, na britanskem podeželju, ker če je kaj, na kar se material absolutno niti malo ne sklicuje, je to otoška periferija. Betamax je ponovno posegel tudi po ritemmašinah, Danalogue pa se je ponovno obdal z debelim kupom sintetizatorjev, tokrat naj bi jih bil uporabil enajst. Ta flota synthov na nekaterih posnetkih izrazito izstopa in krike Shabakovega saksofona ponekod celo izrine v ozadje, s čimer muzicista gradita dinamiko, ki je za tako nasičen izdelek nič manj kot nujna. Ker se praviloma ne dereta sočasno, je učinek precej večji.

Šus skupine The Comet Is Coming se samozavestno uigrano stopnjuje, komet pa, ne da prihaja, ampak je že s pogubno močjo trčil v Zemljo. Na začetku aprila bo tudi v Ljubljano.