Med spolom in raso

Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk tokrat odpira neprijetno vprašanje o tem, kdo koga ponižuje in zakaj

Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk bo v 28. izdaji potekal med 6. in 15. oktobrom na različnih lokacijah po Ljubljani. Po besedah organizatorjev "želi festival prek filmov, predavanj, performansov in okroglih miz misliti onkraj okvirjev rase, kapitalizma, imperializma in nacionalizma ter pregledati, komu ti okvirji koristijo in kako se to udejanja na sistemski ravni. Osrednji poudarek letošnjega festivala je torej presečišče med spolom in raso, s katerim bo festival odprl neprijetno vprašanje o tem, kdo koga ponižuje in zakaj." 

Otvoritveni dan in prvi del festivala se tematsko osredotočata na vprašanje dekolonizacije jugovzhodne Evrope. Slednje uvaja program z otvoritvijo treh razstav(v Galeriji Škuc, Mali galeriji in Galeriji Alkatraz in perfomansi Minne Herniksson v Alkatrazu in George Chakravathija v Mestni galeriji.

Naslov razstave Jug v nas se poigrava s puhlico, ki povezuje pomanjkanje gospodarske razvitosti juga s samozveličavnostjo severa. Razstava Jug v nas poskuša misliti in delovati s pozicije raznolikosti: nenehnega zavedanja večje strukturne neenakosti tistih, ki prihajajo še dlje z vzhoda ali juga. S tem še utrjuje poslanstvo Mesta žensk, ki ne želi biti korektiv kanonu, temveč išče zaveznice za skupno preoblikovanje sveta. Oziroma, če parafraziramo Glorio Anzaldúo: tiste_i, ki ne podležejo svojemu trpljenju, bodo bolje opremljene_i za opazovanje neenakosti, ki jih obdajajo.

Razstava v Galeriji Škuc, na kateri sodelujejo Lina Akif, Nika Autor, selma banich, Marijana Hameršak s kolektivom Ženske ženskam, Lana Čmajčanin, Anna Dasović, Ferenc Gróf, Šejla Kamerić, Belinda Kazeem-Kamiński in Selma Selman, tematizira kolonialno zgodovino področja, katerega del je bila v preteklosti tudi Slovenija. Razstavljena dela obenem nagovarjajo temo rasizacije oziroma drugačenja ljudi, ki živimo na teh področjih, po drugi strani pa drugačenja, ki ga same izvajamo nad drugimi Drugimi.

V Mali galeriji, kjer razstavljajo kolektiv Doplgenger, Ana Hoffner ex-Prvulovic*, Naeem Mohaiemen v sodelovanju z Urošem Pajovićem in Selma Selman, se postavitev osredotoča na obdobje jugoslovanskega sodelovanja v Gibanju neuvrščenih. Na čas, ki kljub podpori antikolonialističnim bojem ni uspel izbrisati rasizma z naših področij.

V Galeriji Alkatraz, kjer razstavljajo Jasmina Cibic, Minna Henriksson, Tanja Lažetič in Daniela Ortiz, pa zastavljajo vprašanje, kaj je podlaga rasizma kot idelogije, torej: čigav cilj je podrejanje in ekonomsko izkoriščanje drugih?

V sklopu diskurzivnega programa, ki bo potekal v Galeriji Škuc, bodo ob razstavljajočih umetnicah_kih govorile še Andreja Mesarič, Catherine Baker in Jasmina Tumbas. Mesarič bo govorila o tako imenovanih človeških živalskih vrtovih, znanih tudi pod nazivom "živi etnografski prikazi" – o sramotni praksi dajanja ljudi drugih ras na ogled vseskozi kolonialno obdobje, katere pojav je raziskovala v Sloveniji. Baker bo spregovorila o povezanosti pojma rasa in prostorom nekdanje Jugoslavije, Jasmina Tumbas pa o ženskih perfomativnih praksah s prehoda tisočletja, ki so obravnavale eksotizacijo in dehumanizacijo etničnega drugega v Evropi.

Drugi programski sklop obravnava vprašanje odnosa med spolom in močjo. Družbeni položaj je pogojen z mnogimi dejavniki, ki se med seboj prekrivajo, in spol še naprej togo vztraja v pomembni vlogi za življenjske izbire in možnosti posameznika. V luči naših smernic za enakost spolov [link] in v luči pogostih novic o spolno opredeljenem nadlegovanju in nasilju tako doma kot po svetu v sodelovanju z revijo Ekran in Jesensko filmsko šolo v Kinoteki v sredo, 12.10., predstavljamo filmsko predavanje Nine Menkes Oprani možgani: Spol-kamera-moč. Za filmom sledi še okrogla miza s Špelo Čadež, Natalijo Majsovo, Yoano Pavlovo in Daniello Shreir, ki bodo spregovorile o odnosih med spolom in močjo v različnih segmentih filmskega ustvarjanja. Pogovoru nato sledi projekcija kratkih filmov slovenskih avtoric_jev.

V celoti bo festival obsegal 30 dogodkov. V uprizoritvenem delu bosta med drugim na ogled plesna predstava Christiana Guerematchija Gibanje neuvrščenih, za katero ga je navdihnilo istoimensko gibanje iz 60. let prejšnjega stoletja, ter sodobna interpretacija grškega mita o Medeji v gledališki predstavi Medejine hčere, ki jo je režirala Corinne Eckenstein.

V filmski program so med drugim uvrstili dokumentarni film Budleja: Brez okovov o pesnici, performerki in zagovornici življenja po prestani zaporni kazni Brendi Birungi, znani tudi pod imenom Lady Unchained. V sodelovanju s Slovensko kinoteko pa bodo predvajali slovenske kratke filme, kot so večkrat nagrajeni Steakhouse Špele Čadež, Sestre Katarine Rešek - Kukle in Babičino seksualno življenje Urške Djukić.

V glasbenem delu bodo nastopile Sara Renar, Kiki, romska ženska glasbena skupina iz Srbije Pretty Loud ter raperki Masayah in Fraw Blanka.

85uoOsHFpaM

50C_K2yooGg