Restavratorji razkrivajo cenzuro slike

Umetnica je delo, za katerega mnogi menijo, da je avtoportret, naslikala leta 1616 za strop galerije v Hiši Buonarroti v Firencah. Pozneje je bilo delno preslikano.

Že več mesecev se restavratorji posvečajo sliki italijanske baročne slikarke Artemisie Gentileschi z naslovom Allegoria dell'Inclinazione, da bi ponovno odkrili njeno prvotno podobo. Umetnica je delo, za katerega mnogi menijo, da je avtoportret, naslikala leta 1616 za strop galerije v Hiši Buonarroti v Firencah. Pozneje je bilo delno preslikano.

Artemisia Gentileschi je naslikala na oblaku sedeč ženski akt, ki predstavlja ustvarjalno nadarjenost in zagon. S sliko se je poklonila najslavnejšemu italijanskemu umetniku Michelangelu Buonarrotiju. Delo je naročil Michelangelov pranečak, ki je dom svojega prednika spremenil v razkošno rezidenco in muzej v počastitev njegovega genija.

Allegoria dell'Inclinazione je bila ena od 15 slik, naročenih za strop v galeriji palače. Artemisia Gentileschi, ki je za časa svojega življenja dosegla slavo in imela pomembne mecene, je bila zaradi svojega izjemnega znanja plačana trikrat več kot njeni moški kolegi. Delo je naslikala kmalu po tem, ko je iz Rima, kjer jo je pri 17 letih posilil slikar Agostino Tassi, ki ga je njen oče najel kot učitelja, prišla v Firence.

Približno 70 let pozneje pa je Michelangelovega bolj puritanskega potomca zaskrbelo, da bi golota lahko vplivala na njegovo ženo in otroke, zato je najel slavnega toskanskega umetnika Baldassareja Franceschinija, znanega pod imenom Il Volterrano, da je sliko mestoma preslikal. Preko prsi je ženskemu liku naslikal tančico, preko stegen težjo draperijo.

Rentgenski posnetki in druge metode so sicer razkrili ne le ženski akt, temveč tudi spremembe na očeh in rokah, ki jih je izvedla že Artemisia Gentileschi sama.

Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP restavratorji menijo, da je preveč tvegano odstraniti tančico in draperijo, diagnostične raziskave pa so omogočile vpogled v originalni akt, kot si ga je zamislila slikarka.

Kot je za AFP povedala konservatorka Elizabeth Wicks, ki vodi ekipo restavratorjev, so sliko "z vsemi možnimi diagnostičnimi tehnikami obrnili naokoli kot rokavico, da bi razumeli, kako je bila zasnovana in naslikana", zanima pa jih tudi, kaj se je z njo dogajalo pozneje.

Zaradi izpostavljenosti dimu in laka, ki je bil dodan v 60. letih minulega stoletja, je koža figure postala oranžno zagorela, nekdaj bleščeče modro nebo, naslikano z barvo lapis lazuli, pa je postalo bolne sivo-zelene barve.

Sliko so začeli čistiti na robovih, prihodnji mesec se bodo posvetili hrbtni strani platna. Po skrbno nadzorovanem raztezanju bodo z dodajanjem ustreznih smol okrepili vlakna ter utrdili barvno plast.

Rentgenski posnetki in druge metode so sicer razkrili ne le ženski akt, temveč tudi spremembe na očeh in rokah, ki jih je izvedla že Artemisia Gentileschi sama.

Septembra bodo sliko predstavili na razstavi, nato jo bodo namestili nazaj na strop palače. Obiskovalci se bodo na razstavi preko digitalnih podob seznanili z različnimi plastmi slike, spoznali pa bodo tudi sodobne metode, s pomočjo katerih so jih odkrili.

Artemisia Gentileschi (1593-1654) se je rodila v Rimu. Njen oče je bil slikar Orazio Gentileschi, kar ji je v renesančni Evropi omogočilo, da se je lahko tudi sama posvetila slikarstvu. Po tem, ko jo je posilil slikar Agostino Tassi, je njen oče šel na sodišče. Na procesu je več ljudi, tudi umetnica, pričalo proti Tassiju. A sodišče ga je oprostilo, saj ga je ščitil papež, ki je pri Tassiju naročil freske.

Pozneje je v Firencah na novo začela življenje in kariero pod pokroviteljstvom velikega vojvode toskanskega. Delovala je še v Pratu in Benetkah, nato med letoma 1620 in 1630 spet v rodnem mestu in nazadnje v Neaplju, kjer je tudi umrla.

RYrlpaQRhwk