Skrillex: Quest For Fire / Don’t Get Too Close
2023, OWSLA / Atlantic
+ + +
Prav neverjetno je, da je Sonny Moore do leta 2023 izdal le en pravi pravcati album. Čeprav gre za producenta, ki je hudo zaslužen, da se je pred kakšnim desetletjem plesna elektronika dokončno prebila v ameriški mainstream, in ki brez pretiravanja pooseblja definicijo nemirne visokooktanske klubske muzike ali brostepa – »klovnovskega pankrta dubstepa«, kot bi rekli glasbeni puristi – je s prvencem Recess čakal kar dolgo in ga izdal šele leta 2014, po njem pa stavil izključno na krajše formate. Založniško vrzel zapolnjuje velikopotezno, s kar dvema tako rekoč hkrati izdanima albumoma: napovedanim Quest For Fire, ki je namenjen (tudi) klubskim obratom, in presenečenjem Don’t Get Too Close, ki se bo verjetno več zibal po radijskih valovih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
+ + +
Prav neverjetno je, da je Sonny Moore do leta 2023 izdal le en pravi pravcati album. Čeprav gre za producenta, ki je hudo zaslužen, da se je pred kakšnim desetletjem plesna elektronika dokončno prebila v ameriški mainstream, in ki brez pretiravanja pooseblja definicijo nemirne visokooktanske klubske muzike ali brostepa – »klovnovskega pankrta dubstepa«, kot bi rekli glasbeni puristi – je s prvencem Recess čakal kar dolgo in ga izdal šele leta 2014, po njem pa stavil izključno na krajše formate. Založniško vrzel zapolnjuje velikopotezno, s kar dvema tako rekoč hkrati izdanima albumoma: napovedanim Quest For Fire, ki je namenjen (tudi) klubskim obratom, in presenečenjem Don’t Get Too Close, ki se bo verjetno več zibal po radijskih valovih.
Glavni popularizator dubstepa ali njegov rabelj – ne glede na to, kakšno je vaše mnenje o Skrillexu, je brez dvoma pomembno narekoval in zaznamoval normo slogovnih količkov glasbe elektronskih masovk. EDM bi brez njega danes zvenel drugače. A v času utrditve statusa je paradoksalno ždel v vicah: podzemlje in trendseterji so nad njim vihali nos, dejansko pa je bil vedno precej bolj domiseln, zanimivejši, izvirnejši ... od zvezdniških kolegov iz kolesja zabavne industrije, kot sta recimo Steve Aoki in deadmau5.
V zadnjem času pri njem opažamo slogovni zasuk. Ne producira le za prvo ligo popa, ampak niza tudi »legitimna« sodelovanja, najintenzivneje in najopazneje z britanskim samorastnikom Four Tetom. Nova albuma sta oba prav projekta sodelovanj: tako rekoč na vseh posnetkih slišimo gostujočo vokalistko ali vokalista ali soproducenta. Vseh generacij. Slišimo veterane: Missy Elliott, omenjenega Four Teta in Mr. Oiza. Slišimo Justina Bieberja, čislani nizozemski kolektiv Noisio, švedskega junaka cloud rapa Young Leana, Kid Cudija in trenutno zelo hajpanega producenta Freda againa.. Tudi britanskega raperja Flowdana. Slišimo torej res široko zastavljen diapazon: nepregledno množico predstavnic in predstavnikov nekaterih scen, pa tudi čistih pop zvezdnic in zvezdnikov.
Po slabem desetletju Skrillex streže s kar dvema albumoma hkrati.
© Arhiv založbe
Ločnica med obema je nezgrešljiva. Quest For Fire je skupek bangerjev: je revija kratkih in oprijemljivih plesnih udarcev hitrega tempa in naglih sprememb, ki subtilno odzvanja Skrillexovo razbijaško preteklost in sodobne EDM-ovske prijeme. Produkcija je sčiščena in obrtniško osupljivo brezhibna. Don’t Get Too Close pa je bolj melodičen, bolj emo, bolj tinejdžerski, bolj pop, z nekaj vložki štancarskega housa, 2stepa, reggaetona in afrobeata. Z obilnim odmerkom auto-tuna.
Moorova zvočna revolucija je stvar preteklosti, a z novim albumom gradi mainstreamovsko kredibilnost. No, z albumom Don’t Get Too Close mu jo takoj uspe tudi malo načeti. Tega presenečenja nismo potrebovali.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.