13. 3. 2023 | Kultura
Zavetje za transspolne ženske
Film Casa Susanna je portret nekdanjega zavetja za transspolne ženske in heteroseksualne transvestite zunaj ograj urbanega mesta
© fdf.si
Za nagrado Festivala dokumentarnega filma (FDF) se letos poteguje tudi film Casa Susanna francoskega režiserja Sebastiena Lifshitza. Film je portret nekdanjega zavetja za trans ženske in heteroseksualne transvestite v ruralni regiji Catskills v ameriški zvezni državi New York.
Casa Susanna je bilo ime hiše in posestva, ki ji je pripadalo, nekaj dvesto kilometrov severno od mesta New York, v idiličnem osrčju hribovja Catskills. V poznih 50. letih prejšnjega stoletja je odmaknjen kraj postal priljubljen med obiskovalci, ki so hrepeneli po zasebnosti in občutku skupnosti, da bi lahko med konci tedna v varnem kraju izrazili svojo spolno identiteto ali dali prosto pot želji po preoblačenju v oblačila, ki so po družbenih normah pripisana ženskam.
Letovišče sta vodili trans ženska Susanna Valenti in njena žena Marie Tonell, ki je imela prodajalno z lasuljami na Peti aveniji v New Yorku in je gostom z veseljem nudila nasvete o ličenju in preoblačenju. Obiskovalci so bili pogosto poročeni, v očeh heteronormativne javnosti, heteroseksualni moški, ki so imeli otroke in dobro plačane službe, njihove žene pa so pogosto obiskovale Caso Susanno skupaj z njimi. Glas o zavetju se je širil predvsem od ust do ust, saj so bila to leta, ko je bilo takšno preoblačenje v večjem delu ZDA še vedno kaznivo dejanje.
Podobno je takrat veljalo tudi za homoseksualnost, gibanja za pravice LGBTQ skupnosti pa so se v tistem obdobju še oblikovala. Zato ne preseneča, da so se gostje Case Susanne takrat opredeljevali ali opredeljevale kot heteroseksualni moški, saj so se v luči svojega spolnega izraza bali ali bale dvojne marginalizacije in morebitnega pregona. Med njimi so določene kasneje potrdile svoj spol, vendar film nikoli ne trdi, da je bilo to zavetje zgolj za trans ženske.
Obiskovalci so bili ljudje svojega časa, ki najverjetneje še niso poznali besed za vsa svoja občutja in hrepenenja. Nikoli ne bomo spoznali in z gotovostjo opredeljevali spolnih identitet vseh njih, pove v filmu ena od trans žensk, ki je za kratek a pomemben čas našla zavetje v Casi Susanni.
Casa Susanna je bilo ime hiše in posestva, ki ji je pripadalo, nekaj dvesto kilometrov severno od mesta New York, v idiličnem osrčju hribovja Catskills. V poznih 50. letih prejšnjega stoletja je odmaknjen kraj postal priljubljen med obiskovalci, ki so hrepeneli po zasebnosti in občutku skupnosti, da bi lahko med konci tedna v varnem kraju izrazili svojo spolno identiteto ali dali prosto pot želji po preoblačenju v oblačila, ki so po družbenih normah pripisana ženskam.
Film oriše zgodnja 60. leta prejšnjega stoletja, ko je bila hiša stičišče skupnosti, na začetku so prirejali tudi transvestitske predstave, saj so lahko javno nastopali zgolj pod okriljem zabavništva, prisotni so bili tudi raziskovalci Kinseyevega inštituta za spolne raziskave, ki je bil zaslužen za mnoge preboje v dojemanju človeške seksualnosti. Predvsem pa je bil to kraj, kjer so ljudje lahko bili to, kar so, in našli somišljenike ali zaveznike, kjer so se oblikovale skrivne strukture nudenja opore. To obdobje oživi pred očmi občinstva s pomočjo spominjanja in pripovedovanja štirih oseb: dveh nekdanjih obiskovalk, ki sta kasneje potrdili spol in odprto zaživeli kot trans ženski, hčerke enega izmed obiskovalcev in vnuka Marie Tonell.
Ena od pripovedovalk poudari, da so tajni sistem komunikacije in obveščanja o Casi Susanni in podobnih skupnostih vodili ljudje višjih slojev, kar nekoliko odpre vprašanje pomena socioekonomskega položaja v preživetvenih strategijah marginaliziranih skupnosti, vendar se film raje kot na širši, intersekcionalni vidik osredotoči na ganljiva pričevanja o Casi Susanni. Zavetje je dokumentirano tudi v zbirki fotografij, ki je služila kot vir navdiha za gledališko predstavo na Broadwayu leta 2014.
Sobotni projekciji je sledil pogovor z Lio Bordon, trans aktivistko in eno najbolj medijsko izpostavljenih trans oseb v Sloveniji, ki je z občinstvom delila svoje popotovanje potrditve spola. Napredek, ki je zabeležen na tem področju, bi moral biti v 60 letih, odkar je obstajala Casa Susanna, večji, je povedala ter dodala, da se je v filmu z marsičem lahko zlahka poistovetila. "Še veliko dela nas čaka," je sklenila.
Režiser Lifshitz je na FDF slavil leta 2021 s filmom Punčka, ki se je prav tako posvečal trans temam. Njegov najnovejši film Casa Susanna, francosko-ameriška koprodukcija, ki je svojo premiero doživela na lanskem beneškem filmskem festivalu, bo v sklopu FDF programa na sporedu še v sredo zvečer. Projekciji bo sledil pogovor, posvečen področju trans filma in pomenu varnih prostorov.
rnPewFBajlI
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.