Revizija izvornega lastništva umetnin

Namen je razjasniti, ali je katera od umetnin, ki jih hrani eden vodilnih švicarskih umetnostnih muzejev, morda takšna, ki so jo med drugo svetovno vojno uplenili nacisti

Muzej Kunsthaus Zürich, eden vodilnih švicarskih umetnostnih muzejev, je v torek napovedal revizijo izvornega lastništva svojih umetnin, katere namen je razjasniti, ali je katera od umetnin, ki jih hrani muzej, morda takšna, ki so jo med drugo svetovno vojno uplenili nacisti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ann Demeester, ki je januarja prevzela mesto direktorice muzeja, se želi spoprijeti s kočljivim vprašanjem izvora lastništva umetnin, ki jih je zaplenila nacistična Nemčija.

Muzej je ob tem sporočil, da si želi ustanovitve nacionalne neodvisne komisije za preiskavo lastništva umetnin, in hkrati napovedal, da bo še letos ustanovil lastno mednarodno komisijo neodvisnih strokovnjakov.

"Naš najpomembnejši cilj mora biti vedno strokovni pregled izvora del, ki jih hranimo," je dejal Philipp Hildebrand, predsednik umetniškega združenja Zurcher Kunstgesellschaft, ki ima v lasti zbirko in nadzira muzej. Dodal je, da je potrebno omogočiti pravične in poštene rešitve tam, kjer obstajajo utemeljeni znaki zaplenjenih kulturnih dobrin iz obdobja nacizma.

"Zavedamo se, da bo to dolgotrajen in zapleten proces," je dejal Hildebrand, ki je bil v preteklosti tudi guverner švicarske centralne banke.

"Kot muzej nosimo veliko družbeno odgovornost."

Ann Demeester,
direktorica Muzejaj Kunsthaus Zürich

Muzej je še sporočil, da bo pregledal lastniško poreklo tako svoje zbirke kot najnovejših pridobitev. Ob tem so pojasnili, da bodo pregledali poreklo del, ki so bile ustvarjene pred letom 1945 in so zamenjale lastnika med januarjem 1933 in majem 1945.

Demeester, nekdanja direktorica Muzeja Fransa Halsa na Nizozemskem, je še dejala, da mora biti Kunsthaus Zürich proaktiven in transparenten pri raziskovanju porekla lastništva.

"Kot muzej nosimo veliko družbeno odgovornost," je še povedala in dodala, da je "enako pomembno kot same raziskave tudi to, kaj naredimo z rezultati".

Muzej se je leta 2021 soočil s kritikami, ko je odprl novo krilo za zbirko trgovca z orožjem Emila Buhrleja, ki je obogatel med drugo svetovno vojno.

V Nemčiji rojeni industrialec je leta 1937 postal naturaliziran švicarski državljan. Umrl je leta 1956. V svojem življenju je zbral eno najprestižnejših evropskih zasebnih umetniških zbirk.

Sama fundacija Buhrle je potrdila, da so nacisti 13 slik, ki jih je kupil Buhrle, ukradli judovskim lastnikom v Franciji.

Po vrsti sodnih primerov po drugi svetovni vojni je sicer Buhrle v 40. letih minulega stoletja vseh 13 umetnin vrnil njihovim zakonitim lastnikom in jih nato devet odkupil, so sporočili iz fundacije.

Zbirka je bila dolgo razstavljena v zasebnem muzeju na obrobju Züricha, vendar so se po spektakularnem ropu štirih mojstrovin iz 19. stoletja leta 2008 odločili, da jo preselijo.

sVmPwOPykDA

dVtNyd-U_Fo

VNooOoJyCWI

6sV63ujPUUg