Zapostavljene slovenske umetnice 

Ženske so bile vse do konca prve svetovne vojne izvzete iz šolanja

V Mestnem muzeju Ljubljana bodo danes ob 19. uri odprli razstavo Slovenske umetnice v obdobju med letoma 1850-1950. Prvi del razstave, ki je posvečen slikarkam in kiparkam, je sicer v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled od sredine oktobra. Druge del, namenjen predstavitvi arhitektk in fotografinj, pa bo od danes zvečer na ogled v Galeriji Jakopič. Razstava izpostavlja, da so bile ženske vse do konca prve svetovne vojne izvzete iz šolanja.

V Mestnem muzeju v središče postavljajo 22 slikark in kipark, ki so ustvarjale v prvi polovici 20. stoletja. Združuje skoraj 100 umetniških del, dodane so kratke biografije umetnic. Razstava se nadaljuje s 17 deli avtoric druge polovice 20. stoletja iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana in zbirke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Razstavo zaokrožuje po 100 letih prvič predstavljena zapuščina slikarke in grafične oblikovalke Stephanie Glax de Stadler (1876–1952), ki jo hrani njena pranečakinja v Ljubljani. Za časa življenja je bila Stephanie Glax med prvimi umetniki, ki so se posvetili oblikovanju plakatov. Posvetila se je predvsem uporabni grafiki in si s to zvrstjo umetnosti pridobila finančno neodvisnost in samostojnost.

Most med razstavama predstavlja Vladimira Bratuž, ki je v muzeju predstavljena kot kiparka, v Galeriji Jakopič pa je na ogled pohištvo, ki je bilo po njenih načrtih izdelano za slovenskega filozofa Ceneta Logarja.

Predstavljeno je tudi pohištvo, ki ga je zasnovala Gizela Šuklje, prva diplomantka Jožeta Plečnika, ter izbrani risarski osnutki Dušane Šantel, prve slovenske diplomirane arhitektke iz razreda Ivana Vurnika. Razstavo dopolnjuje izvirno gradivo Plečnikovih študentk iz Plečnikove zbirke.

Fotografija v obdobju med letoma 1850-1950 je na razstavi obravnavana skozi tri vidike. Prvi je fotografija v pomožni funkciji slikarstva, kjer se predstavljene fotografije Ivane Kobilca, po katerih je ustvarila nekatera svoja slikarska dela. Drugi, najobsežnejši sklop se nanaša na studijsko fotografijo. Fotografinje predvsem iz Ljubljane, Maribora in Celja so se največ ukvarjale z ateljejskim fotografiranjem bolj ali manj znanih posameznikov, družin in skupin ljudi.

Z razvojem fotografske tehnike, ustanavljanjem fotoklubov in prihodom druge svetovne vojne, ki je zahtevala fotografsko delo na terenu, se je postopoma oblikovala jasnejša avtorska drža fotografov, med katerimi so bile tudi - sicer redkejše, a vendar še danes prepoznavne - fotografinje, so zapisali v Galeriji Jakopič.

PREBERITE TUDI:

• Enakovredne, enakopravne? Piše Vesna Teržan >>