Drama medčloveških odnosov

Premiera drame italijanskega pravnika, pesnika in dramatika Uga Bettija Zločin na Kozjem otoku v režiji Alena Jelena

V četrtek, 28. marca, ob 20. uri bo na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega premiera drame italijanskega pravnika, pesnika in dramatika Uga Bettija Zločin na Kozjem otoku. Dramo medčloveških odnosov, v kateri želja po drugem trči ob gon po samouresničitvi, ljubezen in sla pa se dopolnita v zločinu in smrti, je režiral Alen Jelen.

Na odročnem samotnem kraju, na katerem jim družbo delajo samo črede koz in dostavljavec Edoardo, v skromni hiši z vodnjakom živijo Agata, njena hči Silvia in svakinja Pia. Na tem od boga pozabljenem kraju so preživele vojno, med katero se je za njihovim možem, očetom in bratom Enricom v ujetništvu izgubila vsaka sled. Namesto moškega, čigar odsotnost jih povezuje, saj jih čakanje nanj navdaja s skupnim smislom, se nekega dne pojavi njegov soborec Angelo. Hitro postane jasno, da ni prišel le na obisk, temveč namerava ostati.

Odnosi v tesno povezani skupnosti treh žensk, ki so bile prej dolga leta ujete v samoti in hrepenenju, se s prihodom mladega in privlačnega moškega porušijo. V vseh treh začne nenadoma kljuvati vprašanje, kdo pravzaprav sploh so kot posameznice in kaj jih določa zunaj izolirane skupnosti, ki jim je nudila varnost in preživetje. Morajo vztrajati skupaj ali se druga druge osvoboditi? Same zase ali skupaj z moškim oziroma zaradi njega? Angelo postane središče njihovega sveta in v vseh treh prebudi strast, ki pa ga nazadnje pogubi.

Kozji otok jje v drami hkrati prizorišče dogajanja in metafora za morasto notranjo resničnost ženskih junakinj, ki se vsaka po svoje in vendarle tudi skupaj soočajo z lastnimi strastmi, hrepenenji, obsesijami in strahovi. 

Dramo Uga Bettija že od krstne uprizoritve leta 1950 uprizarjajo povsod po svetu. Kozji otok je v njej hkrati prizorišče dogajanja in metafora za morasto notranjo resničnost ženskih junakinj, ki se vsaka po svoje in vendarle tudi skupaj soočajo z lastnimi strastmi, hrepenenji, obsesijami in strahovi. Pod žgočim mediteranskim soncem se odigra drama medčloveških odnosov, v kateri želja po drugem trči ob gon po samouresničitvi, ljubezen in sla pa se dopolnita v zločinu in smrti.

Betti, ki ob Luigiju Pirandellu velja za enega največjih italijanskih dramatikov, se je kot sodnik po poklicu srečeval z različnimi zgodbami. Napisal je 27 iger, v katerih se je posvečal temam, kot so zločini, nenavadna, skrivnostna dejanja in bizarnosti. Njegova dela so po besedah dramaturginje izjemno kompleksna, večplastna, celo naturalistična, v njih pa je tudi veliko skrivnosti in simbolike. Kot je še dodala, je raziskoval dvojnost človeške narave, a je do nje obenem ostajal prizanesljiv.

Igrajo Judita Zidar, Julita Kropec k. g., Nataša Tič Ralijan in Gregor Gruden.

Prevajalec: Jaša L. Zlobec, dramaturginja in avtorica posodobitve prevoda: Alenka Klabus Vesel, scenografka: Urša Vidic, kostumografka: Belinda Radulović, oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos, lektorica: Barbara Rogelj, avtorica glasbene opreme: Darja Hlavka in oblikovalec zvoka: Tomaž Božič.