Nagajanje ali poslovni ukrep?

V splošnih knjižnicah si trenutno – od 1. do 17. junija – ne moremo izposoditi e-knjig, čeprav njihova priljubljenost naglo narašča; število izposoj se je v desetletju z 8000 (2013) povzpelo na 300 tisoč (2023). Založba Beletrina je 1. junija namreč ugasnila svoj sistem Biblos, prek katerega smo si e-knjige izposojali doslej. To bi vsekakor storila najpozneje 17. junija, ko bodo javne knjižnice prešle na nov, težko pričakovani sistem izposoje e-knjig COBISS Ela; tega, drugače od Biblosa, ki je projekt zasebne založbe, pripravlja javni zavod IZUM. Poslej bo to torej projekt javnega sektorja, Beletrina pa bo s tem izgubila dolgoletni dober posel, financiran z javnimi sredstvi. Prav v tem bi morali iskati razloge za odklop Biblosa še pred začetkom delovanja sistema COBISS Ela.

Beletrina je hkrati namreč zagnala svoj novi komercialni projekt Beletrina Digital, ki je plačljiv in ki poleg e-knjig ponuja še zvočne knjige, filme in podkaste. Zagnala ga je v trenutku, ko knjižnične izposoje slovenskih e-knjig ni, ker jo je sama ukinila.

Iz Beletrininih pojasnil je sicer razumeti, da bi morala Biblos ugasniti še prej, saj od splošnih knjižnic letos ni prejela nikakršnih sredstev za njegovo delovanje. Kot pravijo, so morali stroške v višini 150 tisoč evrov zato pokriti sami. Knjižnice so založbi vsa ta leta plačevale dvoje – za vsak naslov licenco, hkrati pa še uporabnino. Novih licenc letos res niso kupile, ker leta 2023 niso počrpale vseh izposoj, vezanih na posamezne licence. Plačilo zahtevane uporabnine pa so zavrnile, saj jim je Beletrina za leto 2024 hotela zaračunati bistveno višjo uporabnino kot prejšnja leta. Zahtevala je 315 tisoč evrov, leta 2022 pa 250 tisoč evrov.

Že te zneske so v knjižnicah plačevali s stisnjenimi zobmi. Beletrina naj bi jih vlagala v tehnično podporo, v razvoj – a razvoja ni bilo. Biblos preprosto ni bil kakovostna storitev, ni šel v korak s časom, Beletrina pa je kot monopolist vseeno zahtevala in prejemala vse več javnih sredstev, od bralcev je tudi zahtevala rabo ene same točno določene znamke bralnika. Ne preseneča, da si je Združenje slovenskih splošnih knjižnic od leta 2021 prizadevalo za drugo rešitev. Ta je obrise začela dobivati leta 2022, ko je ministrstvo, pristojno za znanost, javnemu zavodu IZUM dalo zeleno luč za projekt.

Pred začetkom delovanja so pričakovanja velika, čeprav se med bralci pojavljajo tudi skrbi, ali bo COBISS Ela na voljo za najpopularnejša bralnika Kindle in Kobo. Na ministrstvu za kulturo, kjer so bili prav tako vpeti v projekt, pravijo, da bo javna platforma COBISS Ela ponujala »enostavnejšo, hitrejšo in bolj kakovostno uporabo javne knjižnične storitve izposoje e-knjig«. Ker bo temeljila na odprtokodni rešitvi Readium, bo delovala »tako na osebnih računalnikih kot tudi na tablicah, telefonih in bralnikih. Iskalnik e-knjig pa bo neposredno vtkan v aplikaciji mCobiss in Cobiss+«.

Preglednejše bo tudi plačevanje, saj bo temljilo na dejanski izposoji, ne na licenčnem modelu. Nabor e-knjig, dostopen bralcem, se bo s tem bistveno povečal. Knjižnicam pa bo, ker ne bodo plačevale uporabnine, ostalo precej več sredstev za nakup knjig.