Kultura / Dom kot privilegij
Stanovanjska kriza se zrcali tudi v umetnosti, saj številna umetniška dela opozarjajo, da dom, zlasti za mlade, ni več zatočišče, pač pa simbol velike stiske in negotove prihodnosti

Delo z razstave Ljubezen ne plačuje najemnine v Celju živeče japonske umetnice Keiko Miyazaki, ki je še do 11. maja na ogled v ljubljanski Galeriji Vžigalica.
© Ana Straže
»Mladi smo / čakali, da / nepremičnine / padejo. /Prej se bodo premaknile / in shodile, / kot pa padle. / Eni so plesali, / drugi smo jokali, / tretjim je čas / mineval v / plačevanju / najetih garsonjer, / jaz sem delala / hude kombuče. / … / Kako naj tržim / svoje možgane, / da bom preživela. / Vem, da nič ne vem / in da vse znam.« To je pesem z naslovom Cene iz pesniške zbirke Žilažili, ki jo je lani v samozaložbi izdala pronicljiva pesnica, igralka in performerka Anja Novak - Anjuta. Z njenimi verzi se danes lahko poistoveti marsikdo. Pesem pa je tudi eden izmed dokazov, da so bremena bivanjske krize pri nas v zadnjih nekaj letih prodrla že v vse pore umetnosti – od poezije do proze in gledališča.