13. 5. 2008 | Mladina 17 | Kultura
Audio: Studijsko natančen dub
Koncert Dub Trio, 14. 4., Gala hala, Ljubljana
Dub Trio
© Matej Leskovšek
Med množico koncertov, ki se zadnje čase dogajajo v Ljubljani in njeni širši okolici, med katerimi izstopajo vnovična zbiranja nekoč legendarnih, a danes že skorajda pozabljenih, večinoma izpetih, ostarelih in vse prej kot zanimivih ikon preteklika rock glasbe, v naše konce včasih zaidejo tudi glasbeniki, ki so trenutno še kako vroči, zanimivi in izredno pokriti s strani vseh naših vidnejših medijev. Tokrat se je val navdušenja sprožil zaradi nastopa Dub Tria, trenutno ene izmed opaznejših newyorških zasedb. Gre za prekaljene studijske glasbenike, ki jih je pod svoje okrilje vzel sloviti Mike Patton. V svoji glasbi združujejo različne glasbene prvine, od silovitih hardcorovskih kitarskih izbruhov do postrockovsko obarvanih sprehodov po psihedeličnih glasbenih pokrajinah. In kot pove njihovo ime, temeljijo tudi na različnih efektih ustvarjenega dubovskega eksperimentiranja. Skupina je doslej izdala tri studijske albume, v širši javnosti zaslovela s ploščo New Heavy, in kljub studijskemu udejstvovanju z vesoljnimi glasbenimi zvezdami pri Pattonovi založbi izdala plošček Another Sound Is Dying, ki ga je tudi predstavila v metelkovski Gala hali.
Minimalistični, poldrugo uro dolg nastop je na prizorišče privabil precejšnje število glasbenih navdušencev, tako poznavalcev zasedbe kot tudi radovednežev, in upravičil sloves te izredno iznajdljive zasedbe. Treba je poudariti, da Dub Trio ni skupina, ki svoje koncerte gradi na scenski pojavnosti, kot to počne marsikatera moderna zasedba, ampak se predvsem osredotoča na ustvarjanje glasbe - in to izrazito predano. Različni ritmični preskoki bobnarja Joeja Tomina so prispevali nastopu izredno dinamiko, kitarist DP Holmes je zvočno sliko izpopolnil z izvrstnim obvladovanjem kitare, ki se je sprehajala po različnih glasbenih žanrih, basist pa je z mogočnimi linijami ohranjal ogrodje in kontinuiteto. Če k temu dodamo še vrsto efektov, ki so jih nenehno vnašali v svoj glasbeni konglomerat, dobimo realno sliko njihovega nastopa - ta je bil večinoma dubovsko obarvan, trdi in energični kitarski ter ritmični izbruhi so se mešali z dolgimi, hipnotičnimi eskapadami z močnim psihedeličnim pridihom, nato pa se po določenem času vrnili v prejšnje stanje. To je brez dvoma navduševalo zbrano množico, ki pa si je najbrž želela tudi, da bi nastopajoči vzpostavili verbalni kontakt z njimi - a jim je namesto tega postregla z nepretrganim, nekoliko hermetičnim nastopom, z dokaj zvestimi izvedbami studijskih materialov in vnaprej posnetimi političnimi sporočili. Tipično studijsko in ameriško.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.