Stanka Prodnik

13. 5. 2008  |  Mladina 17  |  Kultura

TV prodaja: Kvazi participacija

Zakaj nas silijo h glasovanju, če naš glas nič ne šteje

Televizija je enosmerni medij, sporočevalec, ki posreduje program množičnemu občinstvu. Ampak enosmerni mediji že dolgo niso več v modi. Tako radio kot televizija nas na vse pretege silita v kvazi participacijo: na radiu bi radi klepetali z nami o banalnostih, na televiziji pa jih večkrat na teden zanima, kdo nam je bolj všeč, Janša ali tisti drugi. Predvsem slednja glasovanja, kjer šteje zgolj klic, so v zadnjem mesecu dosegla višek absurda. Opazil ga je celo do vlade prijazni Vlado, ki je v ponedeljkovem Vročem stolu vladajočo stranko pohvalil, da se je s številom glasov zares potrudila.
Začelo se je že pred leti s Trenji, ko sta Janševa opcija ali njej naklonjen odgovor začela dobivati nekoliko več glasov kot nasprotni. Razmerja so bila še vedno dokaj izenačena in nenavadnost rezultatov, ki niso bili v skladu z javnomnenjskimi anketami, se je pripisovala strukturi gledalcev. Da bi bila struktura gledalcev Vročega stola bolj desno orientirana, ne bi presenečalo, saj je bil uvoz njenega voditelja, poklicnega dvigovalca ratingov, izpeljan prav z namenom, da v duhu pluralnosti ustreže prej menda zapostavljenemu občinstvu. Ampak kaj je s tem čudnim občinstvom, ki v oddaji z manj politično polarizirano tematiko pusti le kakih 500 glasov, takoj ko pa je treba dati žegen Janši, pa jih pokliče okoli deset tisoč. Seveda stvar smrdi po zaroti, po tem, da SDS kupuje glasove v oddajah in gre včasih že celo tako daleč, da kupi zmago poslanki Evi, ki rada poje skupaj z mirovnikom Giannijem. A se kdaj tudi ušteje, na primer, ko nekontrolirano glasuje na spletnem portalu, kjer nato izsledijo, da so bili glasovi poslani z računalnika SDS, ali pa, ko v Piramidi na isti način ne podpre Angelce Likovič, ki potem krikne, da je cerkev očitno bolje organizirana od SDS. Seveda je, zato lahko Jure Sešek v Zvezde pojejo premaga Evo Irgl. Seveda vsi vemo, da smo bili nategnjeni in da se splača glasovati le še v Studiu City, kjer nas bo na koncu glas oddalo le 400 in bo končni rezultat diametralno nasproten tistemu v bolj gledanih oddajah, v katere se vladi splača investirati.
Seveda pa vse skupaj sploh ni pomembno, ker so televizijska glasovanja tu z enakim namenom kot oddaje tipa Srečna linija, kjer neuspeli filmski kritiki in obskurne dame prosjačijo ljudi, naj pokličejo in jim povedo rešitev žaljivo lahke uganke. Televizijska participacija stane in konec koncev, zakaj je ne bi plačale kar politične stranke same? Naj gledalci samo gledajo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,80 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.