Vanja Pirc

15. 5. 2008  |  Mladina 19  |  Kultura

Neprimerni gledališčnik

Kulturni minister se je odločil, da dolgoletnemu ravnatelju ljubljanske Drame Janezu Pipanu kljub velikemu ugledu, ki ga ima v kulturniških krogih, ne bo podaljšal mandata

Minister za kulturo Vasko Simoniti in igralec Ivo Ban, najverjetnejši novi ravnatelj SNG Drama Ljubljana, na lanskem Borštnikovem srečanju

Minister za kulturo Vasko Simoniti in igralec Ivo Ban, najverjetnejši novi ravnatelj SNG Drama Ljubljana, na lanskem Borštnikovem srečanju
© Marko Pigac

Ko je kulturno ministrstvo v začetku marca objavilo javne razpise, s katerimi je začelo iskati novo vodstvo treh državnih kulturnih ustanov, je med kulturniško srenjo zaokrožila informacija, da naj bi se kadrovska prevetritev pravzaprav obetala le ljubljanski Drami. Sedanja oblast naj bi namreč podaljšala mandat direktorjema Slovenske filharmonije Damjanu Damjanoviču in mariborske SNG Danilu Roškerju. Dosedanji ravnatelj SNG Drama Ljubljana Janez Pipan, ki je v 14 letih na čelu naše osrednje gledališke institucije poskrbel za njen preporod, pa naj bi bil za trenutno vladajočo garnituro menda nesprejemljiv.
Od objave razpisov sta minila dva meseca in na ministrstvu za kulturo so medtem med kandidati, ki so se prijavili nanje, že izbrali svoje favorite. Podrobnosti za zdaj še ne želijo razkriti, saj razpisni postopki še niso povsem končani. Ministrstvo mora namreč v 30 dneh pridobiti še mnenje svetov in strokovnih svetov vseh treh inštitucij o predlaganih kandidatih, v primeru SNG Maribor pa tudi mnenje mestnega sveta. Ker pa mnenje teh ustanov ni zavezujoče, so v javnost že pricurljala imena izbranih kandidatov. In kot kaže, so bile napovedi točne. Minister za kulturo Vasko Simoniti naj bi se namreč odločil, da bo Damjanoviču, ki je bil ob imenovanju leta 2003 član iste stranke kot tedanja ministrica Andreja Rihter, po volitvah pa je prestopil v SDS, in Roškerju, ki je bil pred časom tarča anonimnih kritik, a je njegovo delo pohvalil sam minister, podaljšal mandat. Ravnatelj ljubljanske Drame Janez Pipan pa naj ne bi dobil ministrove podpore.
Pipan se je sicer tudi tokrat prijavil na javni razpis, poleg njega pa še igralec Ivo Ban ter dramaturg in avtor otroških predstav Janez Vencelj. Igralec Igor Samobor in državni sekretar Aleksander Zorn, ki sta prav tako veljala za morebitna kandidata, pa se medtem nista odločila za kandidaturo. Minister Simoniti naj bi med tremi prijavljenimi kandidati izbral Iva Bana, predlog o njegovem imenovanju pa naj bi tudi že posredoval v presojo svetu in strokovnemu svetu Drame, ki ju vodita France Arhar in Tone Partljič. A ker, kot rečeno, mnenje teh organov ni zavezujoče, bo najverjetneje ne glede na njuno odločitev obveljala ministrova beseda. Razen če se ne bo zgodba preselila na upravno sodišče. Po prepričanju nekaterih naj bi namreč razpisnim pogojem med trojico kandidatov v resnici ustrezal le Pipan.
Zakaj se je Simoniti sploh odločil zamenjati Pipana? Razlogi najverjetneje niso bili strokovne narave. 52-letni Pipan, ki je po izobrazbi režiser, ljubljansko Dramo vodi od leta 1994, s čimer je najdlje vztrajajoči vodja te ustanove. Pred njim je Dramo najdlje, od leta 1961 in 1969, vodil Bojan Štih, prav po partijskem udaru nanj pa je gledališče zapadlo v globoko krizo, iz katere se je dejansko uspelo izkopati šele po Pipanovem prihodu. Pipan je gledališče sicer prevzel brez menedžerskih sposobnosti, a kot je povedal pred leti za Mladino, je bil trmast, solidno je poznal evropsko sceno, pomagalo pa mu je tudi to, da se je prej desetletje učil ob Dušanu Jovanoviću v Slovenskem mladinskem gledališču, ki je takrat veljalo za vodilno slovensko gledališče. Danes mu je primat prevzela Drama; pa ne le zaradi bistveno večjega števila premier, odmevnih uprizoritev in mednarodnih gostovanj, temveč tudi zato, ker so se v gledališče vrnili gledalci, nekatere predstave pa so prave uspešnice. Pipanu je včasih uspelo tudi nemogoče - na premieri Iskanja izgubljenega časa je v isto vrsto posedel takratnega predsednika vlade Ropa in nadškofa Rodeta; slednji naj bi bil obenem prvi visoki cerkveni dostojanstvenik, ki je sploh prestopil prag Drame. Res pa je, da se je mu zataknilo pri njegovem največjem projektu. Prepotrebna obnova objekta Drame se še vedno ni začela in se, kot kaže, še dolgo ne bo. Nacionalni program za kulturo za obdobje 2008-2011, ki je bil zakoličen pod sedanjim ministrom, je namreč prenovo Drame potisnil še za nekaj let v prihodnost.
Pravi razlogi za Pipanovo menjavo torej najverjetneje tičijo drugje. Morda niti ne toliko v tem, da je Pipan tudi predsednik Nacionalnega sveta za kulturo in da je s te funkcije kdaj tudi skritiziral kakšno vladno odločitev, temveč verjetno predvsem v tem, da naj bi bile za trenutno vladajočo oblast moteče njegove povezave z LDS; v času predsedniške kampanje je namreč podprl njenega kandidata Mitjo Gasparija, vendar se je kasneje kot komentator od njega distanciral. Sicer pa so imela Pipanova gledališka dela pogosto angažirana sporočila; zaradi plakata za predstavo Ujetniki svobode ga je jugoslovanska oblast celo preganjala. V zadnjem času pa smo ga opazili kot sopodpisnika Poziva k pravni in etični odgovornosti, ki je zahteval rešitev problematike izbrisanih.
In kdo je Ivo Ban, ki bo najverjetneje v prihodnje vodil ljubljansko Dramo? 58-letnik, ki bi postal ob svojem imenovanju eden redkih igralcev na čelu slovenskih gledališč, saj v večini vodstvene položaje zasedajo režiserji, je dolgoletni igralec ljubljanske Drame. Za seboj ima okoli 150 vlog in številne nagrade, leta 1996 pa je s 47 leti postal doslej najmlajši dobitnik Borštnikovega prstana. V preteklosti je bil sicer znan tudi po aktivizmu v piramidni igri Fair Play, v katero so, kot pozneje v bolj znani Catch the Cash, mnogi Slovenci vložili svoje prihranke in na koncu ostali praznih rok. V zadnjih letih pa je bil nekajkrat opažen na prireditvah največje vladne stranke, denimo na dobrodelni dražbi SDS »Z roko v roki. Za danes in jutri«.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.