30. 5. 2008 | Mladina 22 | Kultura
Jerca Šantej, slikarka ...
... o svojem ustvarjanju
© Borut Peterlin
“Takole med kolesi razmišljam.
Platno je votlo in leži v plasteh. Slika je dobro ujeta
v platno. Kot zaprti krog, kot vrtljivo brezno, ki se
v sredini podvoji. Kot duh, ki vidi in dolbe ...
Vendar duh, ki seje fosfor ...
Antonin Artaud,
kdo bo prevozil tole zebro? Slikarsko zebro!
Tokrat prvič je nisem poslikala sama. Kličem ...
‘Plamen je visok in vroč, je sla njenih alkimističnih modrosti. Je ljubezen do sveta, vendar po izrekih čarovništva. Tako senzibilno barvno sočno in močno, v izdelavi tako čisto, do skrajnosti uživaško in tako izzivalno, s svojim klicem v življenje polnosti, popolnosti in uživaško strastnega hedonizma - to so izzivi, ki te potegnejo z močjo kozmičnih vetrov in intimnih turbulenc v vsak centimeter njenih slik.’ Hvala Matjaž!
‘Nevarna in vijugava je pot sledenja njenim sporočilom ...’
Levo, desno ni ga korenjaka, ki po zebri ne koraka ...”
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.