DVD / Kino za groš + Zgodba iz Los Angelesa

Peter Bogdanovich je kariero začel kot fanatični cinefil, filmski kritik in reporter, šele kasneje pa se je prelevil v režiserja, toda njegovi filmi, recimo Tarče, Zadnja predstava, Kaj te očka pušča samo? in Končno vendarle ljubezen, so bili himne starim filmom, starim žanrom, starim zvezdam, starim režiserjem in staremu Hollywoodu. Kino za groš, ki ga je posnel leta 1976, ni bil le himna starim filmom, ampak prvim filmom - tistim smešnim časom, ko se je film rojeval, sredi evforije, optimizma in bežanja pred patentnim uradom in korporacijami, ki so skušale ustaviti male, neodvisne, podjetne, piratske filmarje. Leo Harrigan (Ryan O'Neal), odvetnik, ki mu ne gre, leta 1910 v Chicagu po nekaj gagih nabaše na takega ultrapodjetnega, piratskega producenta, ki ga po nekaj gagih pošlje v Kalifornijo, kjer naj bi, prepakiran v scenarista, superviziral snemanje nekega filma in kjer po nekaj gagih sreča nesojenega igralca (Burt Reynolds) in kratkovidno bejbo (Jane Hitchcock), s katerima se po nekaj gagih znajde v filmu. Bogdanovich hoče reči: film se je rodil sredi komedije, sredi gagov, sredi nesporazumov. Film je nastal kot vic - in glejte, kaj je nastalo iz njega! Bolj sodobno, bolj neposredno in manj stilizirano - pa četudi še vedno dovolj nostalgično - doživetje Los Angelesa pa ponuja Zgodba iz Los Angelesa, ki jo je leta 1991 posnel Mick Jackson, režiser Telesnega stražarja in Vulkana, in v kateri se Steve Martin preživlja kot Harris K. Telemacher, TV vremenar, ki si želi, da bi ga ljudje jemali bolj resno, pa četudi vse napovedi posname vnaprej - v Los Angelesu je vreme vedno enako, idealno za snemanje filmov, ki so tako personalizirani, da se pogovarjajo z ljudmi. Kot billboardi.