24. 7. 2008 | Mladina 30 | Kultura
Zabavna kardiologija
Odprta srca za žrtve neurij
Že kar tradicionalno je, da se po vsaki večji naravni nesreči nacionalka odzove z dobrodelno oddajo, kjer gledalci med petjem bolj ali manj brezveznih glasbenikov kličejo v studio in poklanjajo svoj denar. Seveda takšne oddaje po navadi niso noben presežek, saj so ustvarjene ad hoc, so pa praviloma učinkovite in več kot potrebne. A med poletnimi počitnicami je ustvarjalce očitno prizadela še kadrovska stiska. Kako drugače naj si sicer razlagamo nenavadno odločitev, da v studio poleg Bernarde Žarn, sicer že povsem utečene voditeljice izrednih prireditev, iz naftalina potegnejo Borisa Kopitarja. Pa ja da ne zato, ker med ponovitvami najdemo toliko njegovih narodno-zabavnih posnetkov, tudi takšnih, ko je še nosil super tanke kravate in tirolsko frizuro? Res ni bilo mogoče poklicati koga, ki je vajen zmerno resnobnega nastopanja?
Pri tovrstnih prireditvah je precej delikatno vprašanje, koliko sproščenosti si lahko privoščimo, da ne bo vse skupaj kičasta neokusnost, in koliko melanholije, da bo sploh še kdo gledal oddajo. Zdi se, da bi enačba v nedeljo povsem zdržala brez Kopitarja in njegovega brutalnega skakanja v besedo. Medtem ko je Bernarda vsaj skušala biti nekoliko resnobna, je Kopitar ostal zvest svojemu ljudskemu tonu. Nedeljske grozote, ko je “odnašalo strehe, uničevalo domove, klestilo pridelek”, je ubesedil kot kakšno narodno-zabavno anekdoto. Kot da bi pripovedoval, kaj se je pripetilo nekemu muzikantu na turneji po Nemčiji, na poti med odrom in gostilno. In ko sta z Bernardo zleknjena na kavču med nastopi in solidnimi reportažami s terena, ki so mimogrede rešile čast oddaje, povezovala program, so se Kopitarju na um prikradle tudi razne čudne misli. Tako je na primer hribarjevca Marjana Šarca vprašal, kako to, da so še njemu, humoristu, pritekle solze (ker po Kopitarjevem prepričanju humoristi očitno ne jokajo), in da se tisti, ki “izgubi milijon evrov ali pa mu spodleti prevzem podjetja, ne sekira preveč, saj ima gotovo še kje shranjene kakšne zaloge”. Kritika tajkunov? Menedžerskih prevzemov? In to sredi napevov Braca Korena na vrhu Triglava in Alfija Nipiča, kjer se Pohorje vidi. Za nameček pa se je pri ansamblu Braneta Klavžarja takole šaljivo spomnil, da imajo pa oni slabe izkušnje s poplavami. Hoho, kako hecno, da na vseh koncih Slovenije kdaj komu kaj odnese ali poplavi. Še vesela ciganska duša je bila žalostna, pa je dodal pred nastopom skupine Langa.
Večer ne bi bil popoln brez prvih dam, ki sta si končno razdelili teritorij: Türkova v mestu, Bačovnikova na vasi, in pa seveda Kopitarjevega žvrgolenja na koncu oddaje, ko je še sam zapel eno ubrano domačo. Srčno upamo, da so imeli vsaj prizadeti v nesrečah kaj od vsega tega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.