24. 7. 2008 | Mladina 30 | Kultura | Film
Sherlock Holmes in Jack Razparač
Ko se je val h'woodskih konspiroloških trilerjev v sedemdesetih ravno dobro polegel, je Bob Clark, avtor serije kultnih šokerjev (Otroci se ne bi smeli igrati z mrtvimi rečmi, Črni Božič, Smrtne sanje), posnel ultimativni konspirološki triler, čigar slovenski naslov pove vse: Sherlock Holmes vs. Jack Razparač. Najbolj slavni viktorijanski privatni detektiv vs. najbolj slavni viktorijanski serijski morilec. Fikcija vs. resnica. Konspirologija vs. faktografija. Leta 1888 se London strese od groze – nekdo napol zverinsko, napol kirurško pobija prostitutke. Ker je enigma prevelika, vpokličejo Sherlocka Holmesa (Christopher Plummer), ki pride opasan z dr. Watsonom (James Mason), toda njegova famozna dedukcija se kmalu prelevi v konspirološko odmotavanje labirinta, v katerem je več, kot lahko nese. Film Sherlock Holmes in Jack Razparač izgleda tako, kot da bi ga napisal Dan Brown. Vse teorije zarote, ki so bile tedaj v zraku, spravi na tla, kjer jih Holmes povezuje kot fino, elegantno, gotsko tkanino. S to konspirološko študijo, polno velikih imen (Anthony Quayle, David Hemmings, John Gielgud, Donald Sutherland, Genevieve Bujold, Susan Clark, Frank Finlay), je Clark sklenil sedemdeseta. Potem so se začela osemdeseta, v katerih je najbolj blestel s komedijo Pri pujsu. Lani se je ubil – v prometni nesreči. Pod losangeleškimi palisadami.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.