23. 10. 2008 | Mladina 43 | Kultura
Jermanovi spomini
Primat dokumentarcev na TVS
Marjan Jerman
© Igor Mali
V tekmovanju med javno TV Slovenija in komercialnimi novitetami obstaja področje, kjer je nacionalka nesporna zmagovalka. Pustimo občasne zablode informativnega in zabavnega programa. Dokumentarni filmi ostajajo tista dejavnost, za katero se zdi, da je zdrava in plodna, kot vedno. Od dokumentarcev o naših literarnih velikanih, kot sta Brina Svit in Tone Pavček, do tistih o Angležih na Goričkem. No ja, včasih bi nam prijalo nekoliko manj igranih vložkov, kot so bili na primer tisti “humorni” v dokumentarcu o samomorih pred nekaj meseci. Pa vendar. Nacionalka pobira nagrade za svoj dokumentarni program in veselimo se že tistega o Danetu Zajcu.
Minuli teden pa so predvajali nekoliko nenavaden Dosje o svojem novinarju, ki je zadnja leta najbolj znan po tem, da zaslišuje ruralno Slovenijo, da sprašuje, kdo je komu ukradel za dva palca zemlje ali kdo je komu speljal cesto čez njegovo parcelo. Kljub temu je film predstavil vse kaj drugega kot sosedske zaplete, ki jih ob nedeljah predstavlja Marjan Jerman. V nekakšni mešanici grozljivih vojnih posnetkov in gostilniškega kramljanja so predstavili človeka, ki očitno najbolje funkcionira med dvema ognjema. Človek, ki je pripravljen za vstop na vojno ozemlje potrpeti tudi kakšno okoli kepe.
Vse lepo in prav. Vojno dopisništvo je hoja po robu, vendar se zastavlja vprašanje, zakaj so se ustvarjalci oddaje, z Erikom Blatnikom, zvezdo jutranjega programa, na čelu, tako zelo trudili pokazati, da je vojno dopisništvo tudi pobiranje simpatičnih štopark, torej pecanje pod pretvezo raziskovalnega novinarstva, posedanje po lokalih in popivanje, kvantanje in kajenje. Okej, recimo, da to sodi k liku Marjana Jermana, ki je vse prej kot salonski novinar. Škoda pa je, da če se že lotijo nekakšnega profila svojega novinarja, tega ne zapakirajo v zgodbo, ki bi imela rep in glavo, temveč da nam ponujajo nekakšna poglavja, kjer Jerman odpotuje nekam, kjer se mu je pred leti nekaj zgodilo, tam iz koga poskusi izvleči kakšno priznanje, tudi tako, da se mu zlaže, da ga v resnici ne snema, vmes še malo uprizarja, kako je šel na stranišče, pa je počilo, potem pa še poišče kakšnega svojega sogovornika iz vojnih časov in mu pusti, da ga malo pohvali. Pri tem pa nam ne povejo, kako je Jerman tja prišel, kaj je bil prej in kaj je danes. Zakaj je vojno fronto zamenjal za sosedsko in predvsem, zakaj dokumentarec o njem na ta način in zdaj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.