Borja Močnik

29. 10. 2008  |  Mladina 44  |  Kultura

Poštena doza plesne eklektike

Radijska zvezda Gilles Peterson prvič v Sloveniji

Gilles Peterson v klubu SubSub

Gilles Peterson v klubu SubSub
© IVAN ŽUPIČ

V dobrem tednu je ljubljanski klub SubSub ponudil dve zanimivosti, ki v poznavalskih krogih uživata svetovni sloves. Prva je bila soliden, a nepričakovano kratek nastop ameriške skupine novega soula Platinum Pied Pipers (ta je ravno končevala evropsko turnejo pred izidom drugega albuma in je k nam prišla sredi tedna), druga pa gostovanje trenutno verjetno najbolj znanega radijskega džokeja Gillesa Petersona, ki na BBC-jevem radiu One vodi nadvse uspešno oddajo Worldwide. Znan je kot poznavalec vseh z jazzom povezanih slogov in dolgoletni zbiralec vinila. Njegov pohod se je začel že v 80. letih na londonskih piratskih radiih, kmalu pa je zarezal v legalne valove, kjer se je hitro uveljavil kot večstranski in razgledan selektor. Zaradi prvotne uspešnosti na radijskem mediju in zaradi natančnega občutka za trende, ki prihajajo, že nekaj časa velja za trendseterja, kar se je pokazalo tudi pri njegovih sodelovanjih z glasbenimi založbami. V 90. letih je bila to najprej Talkin'' Loud (danes tej že leta nedelujoči instituciji pripisujemo ključno vlogo pri razvoju žanra acid jazza), zdaj pa vodi nekoliko manjšo Brownswood (pri tej založbi izdajajo izvajalci, kot sta pevec Ben Westbeech in japonska jazzovska atrakcija Soil and Pimp Sessions). Neštete založbe so mu tudi zaupale izbor za razne kompilacije, nedavna in precej uspešna je, na primer, Gilles Peterson Digs America, ki je izšla že v dveh delih. Pred nekaj leti je znamko Worldwide prenesel z radijskih valov tudi v festivalski kontekst - letos so en festival izvedli v Franciji in enega v Singapurju, že naslednje leto pa naj bi se širil še v Istanbul in Sao Paulo. Peterson trenutno pripravlja zbirko kubanske popularne godbe v počastitev praznovanja petdesetletnice revolucije.
Petkov nastop Gillesa Petersona pod Halo Tivoli je zbudil precej zanimanja (čeprav je po mojem mnenju trenutno manj aktualen od Platinum Pied Pipers), saj je v Sloveniji nastopil prvič, nekaj obrvi pa je dvignila organizatorjeva napoved, da »se bo odvil klubski dogodek leta«. Take trditve so namreč bolj smiselne post festum, predvsem pa je dobro, če prihajajo z druge strani, od obiskovalcev. Gilles je imel precej dolg in razgiban set, začel je z jazzy brazilsko naravnanim introm, hitro prešel v afrotech in house v vseh možnih različicah, vse do novega disca. Sledili so pravi afrobeat, malo drum ''n'' bassa, soul, hiphop ... Skratka, bogata mineštra slogov, ki je vseeno izhajala predvsem iz housa in v kateri je prevladovala bistro aranžirana plesna godba, vsilil pa se je tudi kakšen prepocukran in predvidljiv komad, ki bi se z lahkoto znašel na prežvečeni Brazilectro kompilaciji. Pri Gillesu je najbolj impresivno to, da zna s povsem povprečno tehniko miksanja vse-eno domiselno, predvsem pa plesno všečno zapakirati široko paleto žanrov, brez »sivih con« in forsiranih preskokov. Njegov sloves ima dvojni učinek - po eni strani ga mora upravičiti s pestrim in premišljenim izborom, po drugi pa si ravno zaradi »avre«, ki ga obdaja, lahko dovoli marsikaj, oziroma, če rečem drugače, obiskovalci so že v izhodišču dovzetni, pozorni in nahajpani. Med publiko, ki je bila sicer v večini zelo odzivna, je bilo slišati različna mnenja. Glede na to, da gre za radijskega trendseterja, s(m)o nekateri pričakovali kakšno rariteto več; želeli smo si, da bi v set vključil tudi kaj malce bizarnejšega ali zrnatejšega in nespoliranega, nekaj, kar ne bi delovalo na prvo žogo. Drug pomislek je tehničen. Vse, ki so pozorni na sámo miksanje, na kombiniranje dveh plošč in na to, kaj je s tem plastenjem mogoče delati, je Gilles nekoliko dolgočasil, saj v njegovem didžejanju ni kakšne pretirane dinamike. Zanaša se na dinamiko samih komadov (rola jih v celoti) in pa, jasno, svojo selekcijo, ki je obrtniško vešča, takoj je slišati, da ima obilico izkušenj in da tudi zna presoditi, kaj poslušalcem v dani situaciji ustreza. Njegova suverenost in tudi veselje do vrtenja glasbe sta se pokazala z dolžino seta, ki je znašala slabe štiri ure, kar ni ravno pogosta praksa pri sodobnih didžejih.
Vprašanje, ali je šlo za enega vrhuncev leta, je nepomembno, sploh pa bo umestno šele, ko se leto konča. Bistveno je, da se ljubljanska klubska ponudba širi. S kakovostnim programom.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.