Goran Kompoš

27. 11. 2008  |  Mladina 48  |  Kultura

Ko zvok postane način izražanja

Kako sta zvenela CPG impro in Tilt na serijalki Con-fine aperto/Odprta meja?

Dvojec Tilt: Tao G. Vrdlovec Sambolec na elektroniki in Tomaž Grom na kontrabasu

Dvojec Tilt: Tao G. Vrdlovec Sambolec na elektroniki in Tomaž Grom na kontrabasu
© Miha Fras

Serijalka Con-fine aperto/Odprta meja je v slabih dveh letih svojega obstoja odprla vrata mnogoterim domačim in tujim ustvarjalcem na področju zvočnih in literarnih umetnosti. Osnovna ideja dogodkov je refleksivno združevanje zvoka in besede v nova sobivanja, oprta predvsem na akustično izkušnjo. Sobivanja, v katerih poezija ne išče le ugajajočih glasbenih spremljav, pač pa tista, v katerih enakovredno sooblikuje domišljena, pogosto nepričakovana zvočna sosledja (bodisi samostojno bodisi v sintezi z zvokom).
Kako zamisel deluje v praksi, sta minuli torek v klubu Gromka na ljubljanski Metelkovi demonstrirala idejna očeta Con-fine aperto Primož Čučnik in Tomaž Grom. V formaciji CPG impro se skupaj z Ano Pepelnik lotevata prav tovrstne interakcije med govorjeno besedo in zvokom. Ekstrakti Čučnikovih tekstov v (akustično) dinamični interpretaciji Pepelnikove sporadično prevprašujejo aktualno socialno-kritično tematiko, eksistenčno zaskrbljenost ter relacijo med besedo in zvokom. Zvočno sliko z redukcionističnimi elektronskimi posegi dopolnjujeta Grom s spontanim, neposrednim ustvarjanjem šumov in pokljanj ter Čučnik s hrupom gramofona in zankanjem zvočnega signala. Ključni trenutek se pojavi v percepciji treh signalov. Vsak namreč eksistira sam zase in obenem tudi v kontekstu celostne zvočne podobe, ki inspiracijo išče v svobodnjaških praksah 20. stoletja.
Nekolikanj bolj konvencionalen vpogled v sodobne improvizirane muzike Grom v navezi s Taom G. Vrhovcem Samobolcem odpira pod znamko Tilt. Dvojec je pred dvema letoma - ob deseti obletnici druženja - povil istoimenski plošček in našel svojo priložnost v širšem (evropskem) impro miljeju. Tudi zavoljo samosvojega, na principu elektroakustične cirkulacije osnovanega zvočnega udejstvovanja. Zvok iz Gromovega kontrabasa najprej potuje v Vrhovčev računalnik, kjer naleti na realno-časovno digitalno preobrazbo in nato kot povratni signal ponovno zaposli strunarja. A tega duo Tilt ne počne klišejsko. Mejo med digitalno in akustično artikulacijo namreč povsem zabriše. Celo do skrajnosti, ko tudi ob pozornem spremljanju Gromovega lokanja nisi več povsem prepričan, ali zvok prihaja iz strun njegovega kontrabasa ali pa Vrhovčevega računalniškega vmesnika. Dekonstruiran, abstrakten preplet šumov, prasketanj, potrkavanj, škripanj in tišine zna vrhunce poiskati v kaotičnih, hrupnih anomalijah, vendar pa sta se kreativca tokrat - morda tudi zavoljo maloštevilnih prišlekov - najdlje zadrževala v mehkejšem in nekonsistentnem zvočnem spektru.
Všečna predstava dveh vidnejših domačih impro muzičarjev je odprla umestno vprašanje: do kam pravzaprav seže ekspresivni razpon Gromovega kontrabasa? Odgovor nanj bomo iskali na katerem od prihodnjih dogodkov v sklopu Con-fine aperto.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.