Niet: Izštekani na Valu 202
2008, ZKP RTV Slovenija
Večina vnovičnih zborov skupin star(ejš)ega datuma, ki s ponovno pojavo razveselijo stare in nove oboževalce, ne postreže z izdajami, ki bi ponudile kaj resnično novega ali vsaj presežnega. S temle ploščkom ni tako. Za razumevanje se najprej ozrimo po zgodbi nastajanja. Leto pred lanskim novembrom, ko so bili v živo posneti Izštekani na Valu 202, so se Nieti ponovno pričeli zbirati in vaditi. Nekoč omiljeni, danes pa izštekani Jure Longyka jih je povabil v nacionalkin unplugged termin, ki ga je skozi leta uveljavil do kakovostnega domačega standarda. Ko so Nieti vabilo omenili nekdanjemu Buldožerju Borutu Činču, sicer producentu njihovih prvih komadov (januarja pred 25 leti), je takoj pomislil: »Niet in godalni kvartet.« Niete je aranžmajsko in zvokovno bistveno predrugačil z godalnim kvartetom Vijolice ter, po vsem povedanem precej pričakovano, s svojimi prsti na tipkah klavirja. Premik iz vod punk hard cora, po katerem so zasloveli, v izštekano formo je uspel na več frontah. Najprej tako, da elektrike vendarle niso popolnoma odklopili, kar je bilo pri prvem poslušanju ploščka prijetno presenečenje. Potem pa glasba ... Nekoč so bili Nieti grobi in robati ter so na tak način pustili globok pečat na mladih naraščajih. Na misel mi prideta najstnici neke noči na Metelkovi, zagotovo rojeni po smrti danes legendarnega izvirnega pevca Primoža Habiča, ki sta na vse grlo prepevali Lep dan za smrt in druge »hite« - zdaj že brez narekovajev. Kdaj je ta naša tekstovno darkerska, glasbeno pa punk-hardkorovska posadka zdrsnila v kolektivni podalpski spomin, ni povsem jasno, nedvomno pa si ta status zasluži in ga je s tem albumom razširila tudi med tiste ljudi in generacije, ki bi ob naključnem uvodu starih Nietov zamenjali radijsko frekvenco. Tale nadaranžma z desetimi izvajalci na odru bo še leta gladko, podzavestno drsel v ušesa, pri čemer bi bilo res zanimivo ugotavljati, kaj populus poreče na besedila. V izštekani različici je zven (precej stišane, a jasne) električne kitare pomemben v uvodih in prehodih, godala pa so tista, v katera se je po Činčevi formuli prelila precejkrat vodilna melodika. Borut Marolt za mikrofonom dostojno nadomešča Habiča, je pa tudi res, da je pričujoči zven Nietov drugačen in primerjave niso povsem adekvatne.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.