»Resničnost je še hujša.«

Koen Mortier je flamski režiser, ki mu je s prvim celovečernim filmom uspelo dvigniti prah. Ex bobnar, adaptacija romana kultnega flamskega pisatelja Hermana Brusselmansa, je vse drugo kot politično korektna. Prikazovanje treh lokalnih zgub z družbenega roba, ki so povrh vsega še hendikepirane, je pripeljano do ekstremnih razsežnosti. Film vsebuje prizore eksplicitnega nasilja, se norčuje in na splošno tepta vrednote zahodne kapitalistične družbe. Banalna zgodba o treh hendikepirancih, ki si želijo ustanoviti punk bend in sodelovati na tekmovanju lokalnih skupin, je le kulisa za resnejšo analizo brezupnih življenj. In ker za uspeh potrebujejo nekoga, s katerim bodo opaznejši, obiščejo priljubljenega pisatelja Driesa v upanju, da se bo pridružil njihovemu bendu. Dries živi navidezno popolno življenje, njegova edina hiba je, da ne zna igrati bobnov. Z Driesovim vstopom v njihova življenja se začne zgodba o manipulaciji in medsebojnem izkoriščanju, ki poskuša opozoriti na anomalije sodobne potrošniške družbe.

Kakšen je dejanski namen vašega prvenca - brutalni prizori so idealna past za najrazličnejše medije, s tem pa tudi promocijo?

Je uspešni pisatelj Dries Brusselmansov ali celo vaš alter ego?

Kakšen pomen ima brutalna usmrtitev večine likov na koncu filma, ki je pospremljena z njihovimi naknadnimi izpovedmi?

Mislite, da so slaba volja, grenkoba in splošen občutek praznine, ki ga pusti vaš film po ogledu, resnični?

Se pravi, da so bili za vas javni posnetki Huseinove usmrtitve sprejemljivi?

V Ex bobnarju obsojate homoseksualnost, feminizem in še vrsto drugih psiholoških, družbenih in političnih pojavov...