Razpad sistema
EMA 2009 - groteskna kot tista od prstnih odtisov popackana šipa med Alyo in tistim tipom ob njej
Alya v elementu
© Miro Majcen
Glede na to, kako klavrno nam vedno znova spodleti na samem Evrosongu, gnilemu mastodontu po imenu TVS niti ne bi šlo zameriti, da v svojem neutrudnem laboratoriju vsakič znova poskusi z nekim čisto novim tekmovalnim sistemom ... Če to seveda ne bi vodilo v take bolne ekstreme kot letos, ko so, najbrž ne za majhen denar, najeli Žirijo Za Celočrtno Šikaniranje Ciganov.
Sobotni predizbor je bil najbrž res najnižja točka v zgodovini slovenskih premikajočih se slik, in to tudi če upoštevamo Patriota in Rabljevo fresko. Duševno uboštvo, ki je butalo z zaslonov med tem šokantnim sobotnim masovnim samomorom vseh najosnovnejših kriterijev, ne bi delovalo niti kot montipajtonovski skeč - kaj šele kot letni cvetober glamurja za pacifikacijo množic. Kaj smo videli? Smetišče omlednih rokerjev, trop ponesrečenih modnih izbir na letalonosilkastih ritih, Brigito Šuler in njene v polivinilaste vrečke oblečene plesalce, brezsramno samorecikliranega Mitjo in pa seveda Giannija Rijavca, ki mu je uspelo še enkrat znova pobegniti vsem pridevnikom ... “Tole mene stane 130 evrov na leto!!!” je v smrtnem krču v televizor hropel prijatelj Sergej. “130 evrov!!! Zakaj jih ne smem dati raje kakšnemu revnemu otroku?!”
Nedelja: še več istega. Res ne vem, kaj je to v slovenskem narodnem značaju, da je lahko zadnje čase nosilni ženski lik v visokoprodukcijskih ekstra hojladrijih čisto samo groteskna nevrotična kurbavša, katere kompletna osebnost počiva na nenehnih grožnjah, da se bo slekla ali v roke vzela, uhuhu, nekaj velikega. Uboga Maja Martina je ta lik odigrala nekoliko bolje kot predhodnice, kar realno žal pomeni samo to, da je bila videti še celo nekoliko bolj ostudna od njih. Tokrat je bil povsem brez moči celo Peter Poles, ki mu uspe po navadi iz še tako gnilega teksta prigarati vsaj krpico osebnega dostojanstva ... Tokrat pač ne.
Kar se tiče glasbe, svetlih točk v ribniku gangrenastega niča tako rekoč ni bilo, razen morda prebavljivih Nexys in (če si bil zelo pijan) od daleč po Zmelkoow dišečih Bjond. Zmagala je definicija cinične omlednosti, torej pridih transcendence za razočarane gospodinje in simbol karantanskega brezkompasnega capljanja za predvčerajšnjimi trendi ... Je pa res, da bi lahko bilo glede na konkurenco celo precej huje. Nastop metroseksualnega božjastnika iz Rusije je dvodnevno grozoto zaključil na ravno pravi način, še posebej s čez črni leder štrlečimi belimi spodnjimi gatami. Če ne bomo - tako kot vaščani z baklami Drakulov grad - gnilega ničvrednega mastodonta zažgali po temle, ga ne bomo najbrž res nikoli.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.