Nikolaj Pečenko

12. 2. 2009  |  Mladina 6  |  Kultura

Nov poskus

Sony in Amazon sta predstavila nova bralnika e-knjig, Google pa je svojo digitalizirano knjižnico priredil za branje s prenosnimi telefoni

Amazon je v dobrem letu dni prodal približno pol milijona bralnikov Kindle in opogumljen s tem uspehom februarja predstavil njegovega naslednika, Kindle 2.

Amazon je v dobrem letu dni prodal približno pol milijona bralnikov Kindle in opogumljen s tem uspehom februarja predstavil njegovega naslednika, Kindle 2.

Legendarni pisec grozljivk Stephen King z e-knjigami nima najboljših izkušenj. Pred devetimi leti je najprej kot e-knjigo izdal zgodbo Vožnja smrti, a so hekerji hitro razbili zaščito in ljudje so si digitalno knjigo raje »sposojali« kot kupovali. Nato je poskušal zaigrati na poštenje bralcev in začel v e-obliki izdajati roman v nadaljevanjih, ki je bil prosto dostopen na njegovi strani, objavo nadaljevanj pa je pogojeval s tem, da mu bodo vsaj trije od štirih bralcev nakazali po dolar za posamezno nadaljevanje. Pa se tudi ni izšlo, šesti del je plačalo manj kot pol bralcev in roman Demonska lončnica (The Plant) je ostal nedokončan.
A kralj grozljivk nad e-knjigami ni obupal. 9. februarja so na predstavitvi nove različice Amazonovega bralnika e-knjig Kindle 2 napovedali, da bo konec meseca izšla njegova najnovejša zgodba Ur, v kateri bo osrednjo vlogo igral prav Kindle, brati pa jo bo mogoče samo s tem bralnikom e-knjig.
Ali bo imel v tretje King več sreče, bomo šele videli, vsekakor pa se zdi, da se e-knjigam končno nasmihajo boljši časi. Eno od znamenj je čedalje živahnejše dogajanje na tržišču e-bralnikov. Pred tremi meseci je Sony v Združenih državah začel prodajati svoj novi model, PRS-700, s 15-centimetrskim zaslonom vrste e-ink, ki omogoča prikaz osmih odtenkov črne oziroma sive barve. V nasprotju s prejšnjimi modeli ima na dotik občutljiv zaslon, na katerega lahko prikličemo zaslonsko tipkovnico in z njo vnašamo opombe in zapiske, kar je vsekakor pomembna pridobitev in bo razveselila vse, ki ne berejo samo e-leposlovja, ampak vidijo prednosti e-knjig zlasti pri branju strokovne in znanstvene literature.
Sonyju je ta mesec sledil Amazon s predstavitvijo prenovljenega Kindla. Novi bralnik je še tanjši in lažji kot prejšnji, ostaja pa večji od Sonyjevega, saj ima pod 15-centimetrskim zaslonom še tipkovnico. Zaslon vrste e-ink ni občutljiv na dotik, omogoča pa boljši prikaz črno-belih slik, saj lahko prikaže 16 odtenkov. Poleg tega so za četrtino izboljšali vzdržljivost akumulatorja ter dodali možnost, da bralnik na glas prebere e-besedilo.
Posebnost Amazonovega bralnika e-knjig je nadvse preprosta raba. Uporabnik namreč za prenos in nalaganje e-knjig ne potrebuje računalnika, ampak se bralnik prek mobilnega telefonskega omrežja poveže z Amazonovo knjigarno, v kateri lahko izbiramo med več kot 230.000 knjižnimi naslovi. Mnoge med njimi, ki zaradi starosti niso več avtorsko zaščitene, so brezplačne. Naročimo se lahko tudi na številne časopise in revije v e-obliki, ki se nato samodejno prenašajo v bralnik. Zaradi odvisnosti od telefonskega omrežja Kindle za zdaj ostaja na voljo samo v Združenih državah.
Bralniki z zasloni e-ink so za branje zelo primerni, saj je na njih besedilo videti skoraj kot na papirju, žal pa njihovo večjo priljubljenost za zdaj ovira previsoka cena - Sonyjev bralnik stane dobrih 300 evrov, Amazonov pa par deset evrov manj. Njuni tekmeci, od katerih so nekateri naprodaj tudi pri nas, niso nič cenejši. Bookeenov Cybook 3 recimo stane 280 evrov, in to kljub temu, da je v primerjavi z Amazonovim in Sonyjevim bralnikom bolj omejen, saj na primer ne omogoča vnosa opomb.
Za svetlejšo prihodnost e-knjig je zato verjetno bolj kot vsi novi modeli e-bralnikov pomembna novica, da je Google predstavil telefonsko različico svoje storitve Book Search (books.google.com/m). Z njo lahko na zaslonu prenosnega telefona, seveda le tistega, ki omogoča brskanje po spletu, beremo knjige, ki so jih pri Googlu digitalizirali in zaradi starosti ali dogovora z založnikom omogočili prost dostop do njih. Ameriški bralci imajo na voljo kar poldrugi milijon naslovov, drugod po svetu pa se moramo zadovoljiti s »samo« pol milijona brezplačnimi knjigami. Te knjige smo sicer lahko brezplačno brali že doslej, a le z računalniki, saj njihove skenirane strani niso bile primerne za branje na manjših telefonskih zaslonih.
Da se sodobni telefoni, še posebno tisti z večjimi zasloni, kakršna sta recimo Applov iPhone in BlackBerry Storm, odlično izkažejo tudi v vlogi bralnika e-knjig, se dobro zavedajo tudi pri Amazonu. Zaradi tega se, po besedah njihovega tiskovnega predstavnika Drewa Herdenerja, prav tako pripravljajo, da bodo e-knjige, ki so za zdaj na voljo le za bralnik Kindle, ponudili tudi uporabnikom prenosnih telefonov.
Novi, še zmogljivejši bralniki e-knjig, čedalje večja ponudba naslovov, tako tržnih kot brezplačnih, ter možnost branja e-knjig s telefoni naj bi po mnenju marsikaterega poznavalca napovedovali skorajšnji razcvet e-knjig, tisti bolj previdni pa se ob tem hitro spomnijo, da smo podobne napovedi doslej slišali že velikokrat, e-knjige pa so še kar ostajale na obrobju digitalne revolucije, ki je zajela večino drugih medijev. A če boste naslednjo Kingovo grozljivko prebrali s telefonom, mu je v tretje očitno vendarle uspelo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.