19. 3. 2009 | Mladina 11 | Kultura
Psychobilly zombiji
Batmobile v Menzi pri koritu na ljubljanski Metelkovi
Batmobile v polnem teku
© Luka Novak
Nekje na robu vesolja obstaja luknja, v kateri ždijo in dremajo (pol)pozabljeni glasbeni žanri iz preteklosti, ki jim morda celo nikoli ni uspelo zažareti v polnem ali populističnem siju; in vendarle se v številnih generacijah vedno znova najdejo zagreti mladci in mladenke, ki poslušajo tovrstne žanre, se leta ali desetletja malodane pravoverno držijo svojega plota in ne jebejo mnenja okolice, ki v njihovi glasbi ne sliši ničesar revolucionarnega ali vsaj privlačnega.
Za tovrstne mestne škrice je bil petkov koncert skupine Batmobile v Menzi pri koritu tipična priložnost za zvočni beg iz stereotipa, ki ga ponavadi opredeljuje kak posamični žanr. Tokrat je šlo za psychobilly alias bastard punka, garaže in rockabillyja, ki navkljub več kot trem desetletjem obstoja nikoli ni bil niti kanček pocukran ali popularen, če izvzamemo Crampse ali nemške King Kurt, ki so se znali tam v 80. znajti celo v Bravu. Celo rockabillyji niso nujno poslušali tudi psycha, ki se je venomer nagibal h grobosti, kričanju, spidiranju in izmaličenju starih klasik.
Pa vendar je petkov koncert na plano privabil nekaj deset domačih in hrvaških psychobillyjev, ki so najprej poslušali solidne predvozače Eightbomb (ki se jih pogojno lahko tlači v neo-rockabilly), nato pa - z uvodno Dynamite - dočakali nastop nizozemskega tria Batmobile. Ne glede na dejstvo, da že dobrega četrt stoletja koncertirajo, so mladeniči (po duši in performansu) odigrali enega tistih koncertov, na katerih gre za življenje in ne smrt. Konstanten naval kloftanja kontrabasa in vokala, ki je glavni faktor razpoloženja in se je prenesel na publiko, se je stopnjeval do konca, tako v glasbi, predvsem pa v plesu wreck, ki je na videz še bolj brutalen od poga ali slemanja, v bistvu pa gre za poskakovanje, odrivanje in zaletavanje, ki ne pušča trajnih ali težjih fizičnih poškodb.
Batmobile so preigrali vse svoje hite (če lahko pri takem underground žanru sploh govorimo o hitih), od Transsylvanian Express in Bat Attack prek Scum of the Neighbourhood, publika pa je vsako kompozicijo pozdravila z navdušenjem. V drugi fazi koncerta, ko je pevec (s še par pacienti iz publike) pričel s performansom zgoraj brez, je bilo zanimivo opazovati tudi ne-psychobillyje v zadnjih vrstah Menze, ki so ves čas migljali v ritmu letečega holandskega rock’n’roll reaktivca, ki se v posamičnih komadih ne ustavi več kot poltretjo minuto. Konec rednega dela tega odličnega nastopa je pripadel obdelavi Ace of Spades, konec dodatka pa Shoot Shoot; takrat je netopirski trojček končno ustavil časovni stroj, ki je slabi dve uri godel in gonil kot za stavo, ter vrnil pridih reminiscence in nasmeh na obraze psychobillyjev. Do naslednjega dogodka se vsi zombiji vračajo v svoje grobove ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.